Boreliozo oziroma Lymsko boreliozo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi. V Evropi je najpogostejši prenašalec te bakterije klop vrste Ixodes ricinus. Uvrščamo jih med obligatne ektoparazite.
Klopi so pajkovci, ki imajo zelo dobro razvita čutila, odlično zaznajo vonj, toploto in vlago. Na ta način hitro najdejo gostitelja in nanj tudi hitro splezajo. Pretežno se zadržujejo v visoki travi, grmovju, gozdu in v bližini vode. Najbolj so aktivni v jutranjih in zgodnjih večernih urah. Klopom so bolj izpostavljeni psi s svetlejšo barvo kožuha, prava vaba zanje so, denimo, zlati prinašalci. V Sloveniji se pojavljajo celo leto, najpogosteje poleti oz. v toplejših mesecih. Bolezen je stalno navzoča, ocenjuje se, da je kužnost klopov, odvisno od pokrajine, od 10 do 30 odstotna.
Povzročitelj borelioze se skriva v prebavilih klopa. Potem ko začne v prebavila klopa pritekati gostiteljeva kri, se aktivira in migrira v slinske žleze klopa ter se začne proti koncu obroka izločati s slino. Prenos bolezni se torej ne začne takoj po pritrditvi klopa, temveč je potrebno, da se klop hrani na psu od 1 do 2 dni. Najpogosteje pride do prenosa šele po 48 urah. Klopova slina, ki spremlja borelije pri vnosu v kožo, vsebuje snovi, ki zavirajo imunski odziv na mestu ugriza. To ustvari zaščitno okolje, borelije preživijo in se nemoteno razmnožujejo v koži ter potujejo v različne dele telesa.
Ocenjuje se, da v področjih, kjer je okuženost klopov celo 50 odstotna, zboli manj kot 10 odstotkov psov, ki jih piči klop. Gostiteljeve imunske reakcije preprečijo večino okužb. V endemičnih področjih je serološko pozitivnih tudi do 75 odstotkov živali, le od 5 do 10 odstotkov pa jih dejansko zboli.
KLINIČNI ZNAKI
Resnost bolezni je odvisna od patogenosti povzročitelja in odpornosti živali. Pri psih za razliko od ljudi ni značilne kožne spremembe eritema migrans (migrirajoči eritem: značilen kolobarjast videz spremembe). Poznamo akutno in kronično boreliozo pri psih. Kronična je pogostejša. Inkubacijska doba ni točno določena, vendar bolezen načeloma izbruhne v 2 do 6 mesecih po ugrizu klopa.
Znaki borelioze so precej nespecifični in se jih pogosto zamenja z simptomi kakšne druge bolezni ali bolezenskega stanja, zato je potrebno biti še posebej previden. Najpogosteje prizadene sklepe in opažamo oteklino sklepov in šepanje na različne okončine, ki je na začetku v mili obliki in lahko celo preneha za nekaj časa. Psi so neješči, apatični, imajo rahlo povišano temperaturo, ki običajno sega malo nad 39 stopinj celzija in povečane bezgavke. Posledice nezdravljene borelioze so okvare živčevja, srca, oči, ledvic, prizadetost sklepov, ki se običajno kaže v obliki artritisa, v najhujših primerih nezdravljene bolezni tudi pogin živali. Prognoza je neugodna predvsem ob nastanku ledvične bolezni imenovane boreliozni glomerulonefritis, saj depoziti imunskih kompleksov v glomerulu povzročijo odpoved ledvic. Prizadeti psi veliko pijejo in lulajo, hujšajo, bruhajo in imajo drisko.
DIAGNOZA
Diagnozo postavimo na podlagi klinične slike in krvne preiskave. Psu se odvzame kri in pošlje v specializiran laboratorij na analizo, kjer izmerijo vsebnost protiteles. Žal ni specifičnih hematoloških ali biokemijskih sprememb, ki bi bile značilne za boreliozo, čeprav lahko včasih v urinu, cerebrospinalni in sklepni tekočini najdemo dokaze vnetnih sprememb.
Prisotnost protiteles lahko kaže na bolezen ali pa le morebitno izpostavljenost povzročitelju. Zato je rezultate krvi vedno potrebno povezati s kliničnimi znaki, šele nato se veterinar lahko odloči za ustrezno zdravljenje.
ZDRAVLJENJE
Borelioza je kronična bolezen, pri kateri je bakterija v organizmu prisotna celo življenje in lahko ponovno izbruhne ob padcu imunskega sistema ali ob ponovnem ugrizu okuženega klopa. Če je test pozitiven, veterinar psu predpiše zdravljenje, ki lahko traja več tednov. Bolezen zdravimo s protimikrobnim zdravilom, najpogosteje z doksiciklinom, pri mlajših živalih uporabljamo amoksicilin. Poleg antibiotikov se uporablja še nesteroidne analgetike ali glukokortikoide v zelo nizkih dozah. Običajno zdravimo trikrat v razmaku 2-3 mesecev. Izboljšanje lahko pri psu opazimo že 2 dni po začetku zdravljenja.
PREVENTIVA
Pomembno je predvsem, da psa po sprehodu dobro pregledamo in odstranimo morebitne klope. S tem zmanjšamo možnost prenosa borelioze. Na voljo imamo več načinov zaščite pred klopi oz. boreliozo oz. različnih vrst ektoparazitikov, ki delujejo na razvojne oblike klopov in na odrasle klope. Običajno so vodoodporni, učinkujejo takoj po nanosu in imajo dolgotrajni učinek, ter delujejo tako, da klope ubijejo preden pride do izločanja povzročiteljev v slino. Žal nobeno sredstvo ni 100% in vedno obstaja možnost ugriza okuženega klopa oz. možnost okužbe.
Najpogostejši način je uporaba sredstev za odpravljanje notranjih in zunanjih zajedavcev v obliki različnih ampul, ki jih iztisnemo psu na kožo. Ampul je več vrst. Nekatere zgolj ubijajo klope, ki so že prisesani na psa, druge pa delujejo tudi preventivno in klope odganjajo. Za učinkovite veljajo tudi kožni polivi. Šamponi so tudi zagotovo ena od rešitev, predvsem za mladičke, ki so še premajhni za uporabo pripravkov v obliki kožnih polivov. Kot zaščito proti klopom lahko uporabljamo tudi druga insekticidna sredstva, ovratnice proti klopom, spreje, eterična olja, itd.
Nekatere klinike za male živali pa tudi že nudijo cepljenje proti boreliozi, ki pa tudi ni 100% in zgolj zmanjša možnost okužbe. Pomembno je tudi, da se zavedate, da vsak pes drugače reagira na cepivo. Na voljo je cepivo, ki vsebuje evropski sev Borrelia burgdorferi sensu strictu, ki edini povzroča klinično zaznavno bolezen pri psih. Cepivo povzroči tvorbo specifičnih protiteles, ki ob sesanju krvi klopa, povzročitelja borelioze onemogočijo že v telesu klopa. Klop z zaužitjem krvi psa zaužije tudi protitelesa, ki v prebavilih klopa preprečijo aktivacijo povzročitelja, ki posledično ne pride do slinskih žlez klopa. Bakterija se namreč, dokler se klop ne napije krvi, v črevesju nahaja v neaktivni obliki in ni zmožna okužbe. Na ta način, se prepreči vstop povzročitelja v telo psa. Pri prvem cepljenju psa sta potrebna dva odmerka cepiva v razmaku enega meseca, nato pa vsako leto cepljenje ponovimo. Najbolje je to storiti pred obdobjem pričakovane največje aktivnosti klopov. Cepivo proti boreliozi pri psih je edino cepivo, ki povzročitelju bolezni prepreči da bi sploh vstopil v telo psa.
