Normalna prebava posameznega obroka traja pri psih v povprečju 7-10 ur. V tem času različni organi sodelujejo pri razgrajevanju hrane na manjše delce, ki jih črevesna sluznica lahko vsrka in uporabi za rast, gradnjo, popravilo svojih tkiv in pridobivanje življenjske energije.
Zaužita hrana se iz ust preko požiralnika pomakne v želodec, kjer se skupaj s prebavnimi encimi, sluzjo in želodčno kislino premeša v gosto vsebino. Prebava v želodcu se nadaljuje, dokler niso »raztopljeni« več ali manj vsi koščki prebavljive hrane. Ko želodec zaključi s porcesom prebave, mišice stene stisnejo sedaj tekočo vsebino v prvi del ozkega črevesa imenovan dvanajstnik, kamor se izločajo tudi prebavni encimi trebušne slinavke in žolč. Največji del procesa prebave, to je prehajanje hranilnih snovi skozi steno prebavil v kri ali limfo (resorpcija), poteka v drugem in najdaljšem delu ozkega črevesa (tešče črevo ali jejunum). Za intenzivnost resorpcije je pomembna površina skozi katero prehajajo snovi. Gube in resice (mikrovili) v steni ozkega črevesja izredno povečajo resorptivno površino črevesja - kar za desetkrat Pri srednje velikem psu tako meri površina črevesne sluznice kar za površino manjše sobe. V zadnjem delu ozkega črevesa (vito črevo ali ileum), se resorpcija hranilnih snovi zmanjša in vsebina prehaja v široko črevo, kjer se vsrka največji delež vode in elektrolitov. S tem ko debelo črevo suši črevesno vsebino, daje bakterijam možnost, da uspevajo na ostankih hrane in se prehranjujejo. Pri tem proizvajajo tudi nekatere dodatne hranilne snovi, ki jih nato debelo črevo dodatno absorbira. Poleg tega s procesom fermentacije proizvajajo tudi različne pline, ki se sproti izločajo. Iz zadnjega dela črevesja se potem črevesna vsebina pomakne v zadnjik, kjer se v obliki blata iztrebi na prosto.
Pes ima enostaven, vrečast in razmeroma velik želodec. Črevesje je 6 - 8 krat vrečje od telesne dolžine. Prebava pri psu poteka razmeroma hitro, hrana se zadržuje v želocu le nekaj ur, v črevesju pa največ 24 ur. Pes naj po obilnem obroku zato počiva, še posebej, če poje hrano, ki povzroča vrenje. Taka hrana lahko povzroči zasuk želodca okoli svoje osi.
Poskrbite za dobro prebavo
Psu je potrebno zagotoviti vse potrebne hranilne snovi, glede na njegove potrebe, povezane z načinom življenja, količino fizične aktivnosti, starostjo in morebitnimi posebnostmi (preobčutljivostmi, alergijami,…). Ko ugotovite katera hrana vašemu psu ustreza, je ne menjajte in ne spreminjajte brez razloga. Če pes izbrano hrano dobro prebavlja, so njegovi iztrebki temno do svetlo rjavi in kompaktni. Kadar je hrano potrebno zamenjati (iz zdravstvenih razlogov, kadar je ni več mogoče kupiti ali se je pes s časom naveliča in je ne mara več), storite to postopoma.
Ali psi lahko jedo hrano za ljudi?
Zmotno je misliti, da je prehrana psov enaka naši. Že zgradba prebavil nam pove, da mora biti hrana kar se da dobro prebavljiva, saj je njihov prebavni trakt bistveno krajši od našega. Pasja prebavila se v marsičem razlikujejo od človeških. Zobje, ustvarjeni za trganje, velik želodec, ki sprejme velike količine hrane naenkrat, zelo kisel želodčni sok, razmeroma kratko črevesje. Poleg tega kuža potrebuje mnogo manjše količine soli, saj prevelike količine soli močno obremenijo ledvica.
Hrana za ljudi za psa ni primerna predvsem, ker je preveč začinjena, kar velja predvsem za pripravljene jedi. Škodljive so tudi razne sladice, predvsem čokolada, pa tudi vse ostale sladke stvari, ki poškodujejo zobe. Psu ne dajemo raznih alkoholnih pijač ali kave. Sadje in zelenjava sta za psa zdrava (kuhana ali surova), saj vsebujeta veliko vitaminov, mineralov in vlaknin.
V splošnem niso problematične posamezne sestavine hrane, ki jih jemo mi, temveč način, na katerega pripravimo jed. Zato je pravilno, da pasji obrok pripravite ločeno od vašega in pri tem upoštevate posebne potrebe pasje prebave.
Težave, ki se pojavljajo v pasjih prebavilih
Prebavne motnje, so eden najpogostejših razlogov za obisk veterinarja. Najpogostejši simptomi, ki se pojavljajo so:
• izguba apetita,
• napenjanje,
• bruhanje,
• zaprtje,
• driska,
• težave pri požiranju.
Nekateri problemi se rešijo sami, ko določen čas ne obremenjujemo prebavnega trakta. Pogostejše, večkrat dnevno silovito bruhanje ali dalj časa trajajoča driska, sta ponavadi znak resnejših obolenj, zato je v takšnem primeru vedno potrebno obiskati veterinarja. Ob pojavu občasnih prebavnih motenj pa je ponavadi vzrok v hrani, ki jo žival uživa. Hrana, ki je slabše prebavljiva in ne vsebuje kakovostnih sestavin, mnogo bolj obremeni prebavila, saj se prebavlja dlje časa. Poleg tega jo mora žival zaužiti v večji količini, da lahko zadosti svojim potrebam. Zaradi neprestane preobremenjenosti prebavil s hrano slabše kakovosti se lahko razvijejo določene prebavne motnje. Te se ponavadi kažejo z občasno drisko, bruhanjem ali v povečani tvorbi plinov, napenjanjem in vetrovih.Resnejša stanja se lahko kažejo v izgubi teže, dehidraciji in porušenju elektrolitskega ravnotežja saj je prebavni trakt nezmožen prebavljati in absorbirati hranljive snovi.
Do težav lahko pride zaradi različnih vzrokov kot so:
• hitra menjava hrane,
• poškodba,
• toksini,
• alergije,
• tujki,
• paraziti,
• zdravila,
• infekcije.
Preberite si tudi:
