Kako psa naučiti, da bo vedno prišel k nam, ko ga pokličemo?
Odpoklic je eno od osnovnih, če ne kar osnovno povelje pri šolanju psa. Da se naš pes odzove in pride k nam, kadar ga pokličemo, je zelo pomembno med sprehodi, kadar ga spustimo z vrvice ali ga ne najdemo v hiši. Dejstvo je, da brez dobro utrjenega povelja »sem!« oziroma »pridi!«, psa ne moremo spustiti z vrvice, saj ga ne bomo imeli pod kontrolo in ga je težko ujeti. Zato naj bo ena od prvih vaj z mladičkom ali odraslim novim psom, da ga naučimo učinkovitega priklica.
Kako začnemo psa učiti odpoklica?
Pravi čas za trening
To bo eno prvih povelj, katerega bomo naučili pasjega mladička. Večina starejših psov vsaj približno že pozna pomen priklica, seveda pa ni nujno, da ga zares tudi upošteva. Pri mladičku bomo začeli čisto od začetka. Najprej moramo izbrati primeren čas za trening. Najboljši čas je čas pred hranjenjem, ko je pes lačen in zato motiviran za delo. Vzemimo nekaj briketov ali priboljškov in jih pokažimo mladičku. Če ne pokaže večjega zanimanja, še ni pravi čas za učenje in bomo morali počakati še kakšno uro. Včasih je potrebno preskočiti en cel obrok, da pri naslednjem pes zares pokaže zanimanje za hrano. Ne skrbite, mladičku ne bo nič hudega, če bo spustil en obrok. Ko bo vaš mladiček navdušen nad hrano in se pripravljen potruditi zanjo, lahko začnemo s prvim treningom. Seveda, če ga bomo namesto obroka nato zasuvali z vmesnimi priboljški, ker se nam bo smilil, bo težko dočakati, da se bo pes zares pripravljen potruditi za svoj obrok. Zadržimo se, si dopovejmo, da psičku zares ni hudega in mu ne dajajmo hrane (ne nasedajmo prosečemu pogledu), dokler zanjo ne bo pripravljen sodelovati z nami. Tudi predniki psov v divjini so se morali še kako potruditi za vsak posamezen obrok.
Slastne nagrade
Držimo pest briketov in jih nekaj spustimo na tla pred psom, da bo videl, da imamo nekaj slastnega. Nato odstopimo za korak nazaj, psa pokličemo in ga vodimo proti sebi z roko, v kateri so briketi, bred njegovim smrčkom. Čim nas doseže, ga pohvalimo ter mu damo brikete. To vajo nekajkrat ponovimo pred vsakim obrokom, ter zraven vedno uporabljamo isto besedo za priklic.
Stopnjevanje
Ko bo pes razumel osnovni koncept prihajanja, vajo stopnjujemo. Hitreje in za večje razdalje se umikamo nazaj. Ko pes pride do nas, zahtevamo še, da se usede, preden dobi priboljšek. Nato dodamo še, da mora čakati sede ali na prostoru, dokler ga ne pokličemo k sebi. Ko pride k nam, mora sedeti pri miru tudi, ko ga primemo za ovratnico. Veliko psov namreč pride ob priklicu, nato pa se izmuzne, ko jih hočemo prijeti. Sedaj nam ni treba nagrajevati vsakega posameznega priklica, temveč psa nagradimo kadar priteče direktno k nam in se posebej potrudi. Trening vedno izvajamo le, kadar je pes zares motiviran. Če vmes morda izgubi zanimanje, vajo takoj prekinemo in počakamo do naslednjega obroka. Bodimo živahni in veseli, naj bo to zabavno povelje za psa in naj ve, da se bo ob prihodu k vam vedno zgodilo nekaj dobrega, pa naj bo to pohvala, igra ali priboljšek.
Kako lahko nehote hitro izničimo ves napredek?
Večina psov se nezanesljivo odzove na priklic predvsem zaradi nezavednih napak, ki jih dela lastnik. Ena najpogostejših napak je, da lastnik med sprehodom psa spusti z vrvice in mu dovoli prosto zabavo. Pes veselo raziskuje naokrog, se igra z drugimi psi in uživa v preganjanju ptic. Nato pa lastnik izreče povelje »sem!«. Pes ubogljivo pride, samo zato, da ga lahko lastnik pripne na povodec in že je zabave konec in sta na poti domov. Iz pasje perspektive se torej »ne splača« priti k lastniku, kadar ga ta kliče. Zato naslednjič ignorira njegovih prvih nekaj klicev. In večkrat kot ga lastnik neuspešno pokliče, bolj je psu jasno, da se njegovo ignoriranje klicev lastnika zanj »splača« - nagrajen je z neprekinjeno zabavo in lahko še vedno uživa, medtem ko bi prihod k lastniku temu pomenil konec. Tako se pes hitro nauči, da je prihod ob odpoklicu brez smisla in da ga je bolje ignorirati.
Še slabše pa se situacija odvija naprej. Prezrti lastnik je sedaj jezen in živčen zaradi neubogljivosti svojega psa. Čuti, da mora psa nekako kaznovati za njegovo neposlušnost. In dokler pes prosto teka naokrog, to seveda ni mogoče. Ko pes končno pride po ničkoliko klicih, lastnik le dobi možnost, da psa ošteje. Kaj to pomeni za psa – ko pa le ubogam in pridem ob priklicu, me lastnik ošteje. Zaradi tega bo vnaprej le še bolj vztrajno ignoriral naše klice. Saj smo ga tega skorajda naučili sami, pa čeprav nezavedno.
Še ena pogosta napaka je, da po navadi, ko psa prikličemo k sebi, temu sledi nekaj za psa neprijetnega. Če pes ne mara kópanja, ga najbrž po navadi, ko je čas za to, pokličemo k sebi s priklicem. To se za ljudi zdi najbolj logična in preprosta pot. Pes pa s tem začne priklic povezovati z negativnimi asociacijami, kako je moral v kopalno kad, čeprav tega ne mara, potem ko je prišel k vam ob priklicu. Zato kadarkoli se lotevamo česa, za kar vemo, da psu ni najbolj všeč, ne uporabljajmo odpoklica in psa ne kličimo k sebi. Pojdimo mi do njega, ga primimo za ovratnico ali pripnimo povodec brez besed, ter se mirno lotimo dela.
Lastniki se mnogokrat niti ne zavedamo, da nehote psa pokličemo k sebi tudi, kadar je naredil nekaj slabega in ga želimo ošteti. Ko pridemo domov in opazimo pogrizene čevlje, mnogo lastnikov odreagira: »Reksiii, pridi sem! Poglej kaj si naredil, grd kuža!...« S tem torej znova nehote dosežemo, da je pes na nek način kaznovan, ker je prišel ob priklicu in naslednjič je zanj bolje, da nas ignorira in ostane čim dlje stran od nas, saj sledi nekaj slabega.
Sploh v obdobju učenja odpoklica mora biti lastnik močno pozoren na takšne in drugačne možne napake. Že če se nam to nehote zgodi enkrat ali dvakrat, lahko to izniči več tednov napredka pri treningu. Dokler vajin odpoklic ne bo popolnoma siguren, psa ne spuščajmo z vrvice in izpod kontrole, saj bomo naredili veliko škode, ko ga bomo želeli ujeti oziroma priklicati k sebi.
Utrjevanje odpoklica
Ko pes enkrat razume osnove odpoklica, je čas, da trening naredimo bolj zabaven. Naš cilj je, da bo pes odpoklic povezal s tem, da je čas za zabavo z vami – in da je to bolj zabavno, kot pa ostalo kar počne v tistem trenutku. Da bomo za psa dovolj prepričljivi, uporabimo zares slastne priboljške. Tako bo bolj motiviran za sodelovanje, bolj se bo potrudil, hitreje dojel kaj hočemo ter si zapomnil za dlje časa.
Odpoklic sem ter tja
Prva igra za utrjevanje odpoklica je odpoklic sem ter tja. Dva ali več ljudi naj stoji na razdalji nekaj metrov. Ena oseba psa pokliče in ob priklicu se mora usesti in čakati, dokler ga ne bo poklicala naslednja oseba. Seveda pes dobi priboljšek, vsakič, ko se odzove na odpoklic in pride do prave osebe. Ni pa dovolj, da le divja med ljudmi sem ter tja. To igro se lahko igramo v hiši ali na dvorišču. Večina psov v njej zelo uživa in na poziv kar šviga sem ter tja med svojimi najljubšimi ljudmi. Pazimo, da ob odpoklicu ene osebe vsi ostali stojijo mirno s skritimi priboljški, oseba, ki psa kliče, mora biti vedno najbolj zanimiva in zabavna. Postopoma bomo večali razdalje med ljudmi, dodamo pa lahko tudi ovire na poti.
Skrivalnice
Priklic se lahko utrjuje tudi preko igre skrivalnice. Sedaj se bodo osebe skrile v različne prostore v hiši in nato klicale psa k sebi. Sedaj pes ne more enostavno le steči k pravi osebi, najprej jo mora še najti. S tem uporablja svoje naravne instinkte za iskanje, poleg tega pa se nauči, da je odpoklic zelo zabaven.
Naključni odpoklici
Večina psov ponori od veselja, čim slišijo besedo »sprehod«, »žoga« in podobno. Izkoristimo to veselje in ga nadomestimo z odpoklicem. Namesto, da psu rečemo »Kje imaš žogo?«, se raje delajmo, kot da ni nič. Psa v hiši kar tako prikličimo k sebi z odpoklicem, seveda se mora tudi usesti. Nato prinesimo njegovo žogico in se začnimo igrati z njim. Enako je z »Greva na sprehod?«. Kar tako naredimo odpoklic z veselim glasom. Ko pes mirno sedi, mu pripnimo povodec ter se odpravimo na sprehod za nagrado. Če se pes ne odzove na naš prvi klic, le vzemimo povodec, malo pomahajmo z njim pri vratih, ga odložimo in ignorirajmo psa. Psu bo zelo sumljivo, zakaj se ne odpravita ven. In ko boste čez nekaj 10 minut ponovili svoj priklic, bo prav zagotovo kot bi mignil sedel pri vaših nogah. Nato bo čas za veselje ob sprehodu. Svoj cilj bomo dosegli, če bo pes ukaz »Sem!«, povezal z nečim zelo zabavnim, kar sledi in zato vedno pridivjal k nam ob prvem klicu.
Zahtevnejši trening z distrakcijami
Ko bosta doma priklic že do potankosti obvladala, je čas, da trening preselita ven, kjer je zaradi vseh distrakcij v okolju odpoklic veliko bolj zahteven. Začnimo v okolju z manj motnjami. Psa pripnimo na dolgo vrv. To je zelo pomembno, saj moramo biti psa sposobni, v primeru, da ne pride ob priklicu, vseeno spraviti k sebi. Če psa nekajkrat (največ trikrat) pokličemo in ni želenega odziva, uporabimo povodec, da ga spravimo k sebi. Nato sledi pohvala, igra in zabava – boljše kot tisto, kar je prej zamotilo psa. Nikoli ne uporabimo odpoklica, da bi prekinili zabavo ali psa kaznovali. Če se igra z drugim psom, ga odpokličemo, se z njim poigramo in ga nagradimo ter spustimo nazaj k nadaljevanju igre. Odpoklic tako ne pomeni konec zabave, temveč je le vmesna nagrada.
Kot smo rekli, začeti moramo v okolju z minimalnimi distrakcijami, šele nato lahko začnemo vaditi v okolju z več sprehajalci, psi, vonjavami… Ko bomo opazili, da nam ni treba psa nikoli več siliti, da pride k nam, bomo lahko poskusili tudi brez povodca. Če se pes kadarkoli upre odpoklicu in nas ignorira, se vrnemo nazaj v začetno fazo in utrjujemo odpoklic od začetka ter na vrvi. Vsak neuspeli poskus namreč pomeni veliko izničenega napredka in po le nekaj neuspelih poskusih bo pes dojel, da mu odpoklica ni treba upoštevati, ne dajmo mu te priložnosti. Od začetka tudi ne poskušajmo z odpoklicem, kadar se nam zdi, da je pes tako močno zainteresiran za nekaj drugega, da nas bo preslišal. Če je pes ravno odkril ostanke hrane in začel jesti, je malo verjetno, da se bo odzval na odpoklic. Bodimo realni, celo prvaki v poslušnosti bi se težko uprli slastno smrdečim ostankom. Zato se raje mirno približajmo psu in ga primimo, ne uporabljajmo pa odpoklica, saj bomo s tem nehote izničevali njegovo pomembnost.
Odpoklic naj postane vsakodnevna zabavna vaja, v kateri uživata oba s psom. Ko bosta odpoklic zares dobro obvladala, lahko psa prikličete k sebi med različnimi aktivnostmi na sprehodu. Vedno pa imejte v glavi osnovna načela – odpoklic naj bo nagrajujoč, če ne uspe v nekaj poskusih, ne kličimo psa v nedogled in nikoli psa ne kaznujmo, ko le pride k nam. Že samo z izognitvijo tem osnovnim napakam, boste ogromno naredili za zanesljivost vašega odpoklica.
Preberite si tudi:
