Za razliko od psov so mačke zelo samostojne in neodvisne živali. Veliko težje pridobimo njihovo pozornost in jih motiviramo. Zaradi tega je veliko ljudi prepričanih, da se mačk ne da naučiti različnih trikov. Vendar pa mnogo lastnikov mačk dokazuje ravno nasprotno. Mačke lahko naučimo, da opravljajo potrebe v mačjem stranišču, da ne praskajo pohištva, pridejo, ko jih pokličemo in celo skačejo čez obroče, se delajo mrtve ali pozvonijo na zvonec vhodnih vrat. Pravilno treniranje mačk ima mnogo pozitivnih učinkov. Mačke fizično in psihično ohranja zdrave, poleg tega skupno preživljanje časa s hišnim ljubljenčkom krepi vez med nami in živaljo.
Vendar pa treniranje mačk zaradi njihovega značaja potrebuje veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti. Kako naprednih trikov bomo mačko lahko naučili, je odvisno od same dojemljivosti mačke in v precejšni meri od naše predanosti, količine energije in časa ter pravilnega načina učenja. Za mačko se moramo potruditi, sam potek in način treniranja pa sta odvisna od značaja mačke. Tiste mačke, ki so po naravi bolj družabne in imajo z nami veliko stika, bodo lažje sodelovale, kot tiste, ki so bolj samotarske. Posamezni mački se prilagajamo in izbiramo tiste trike, ki se jih bo določena mačka lažje naučila. Tista, ki se z nami pogosto igra z določeno igračko, se bo na primer lažje naučila ukaza »prinesi«.
Razumevanje mačk
Mačke se učijo preko lastnih izkustev. To pomeni, da bodo neko vedenje ponavljale, če je njihova izkušnja ob tem početju prijetna in obratno. Če bodo torej nagrajene za določeno aktivnost, ki je zaželena, jo bodo prakticirale še naprej. To je osnoven princip, po katerem mačke učimo različnih trikov. Za nagrajevanje uporabimo tisti priboljšek, ki je naši mački najljubši. To so lahko priboljški, briketi, majhni deli svežega piščančjega mesa ali tune.
Po drugi strani pa se izogibamo učenju mačk po principu odvračanja od nekega vedenja zaradi kaznovanja. Zakaj? Največkrat mačke ne ujamemo in kaznujemo takoj po neprimernem vedenju, zato mačka ne poveže kazni z neprimernim vedenjem. Poleg tega mačke na kazen reagirajo s strahom in ne z ubogljivostjo. Tako mačke naučimo, da zbežijo in da se nas bojijo in s tem, ne da bi vedeli, odtujimo mačke od nas. Stres, ki ga prinese kaznovanje lahko vodi do neprimernega vedenja in do oslabitve imunskega sistema, zaradi česar so mačke bolj dovzetne za razne bolezni.
V primeru, da želimo mačke odvaditi od neprimernih navad, jih ne kaznujemo, ampak jim ponudimo privlačno alternativo. Pri tem pomaga tudi, da napravimo nezaželeno razvado za mačko manj prijetno. Tako mačka preneha z navado sama od sebe in jo zamenja z drugo, bolj zaželeno. Včasih pa pomaga že samo, da se z mačko več ukvarjamo. Mačke se lahko obnašajo destruktivno od samega dolgčasa. Zato je pomembno, da z mačko vsak dan preživimo dovolj časa. Odnos med nami in mačko mora biti zabaven, zanimiv in igriv. V drugih primerih pa do neprimernega obnašanja pride zaradi zdravstvenih razlogov, zato se moramo, preden se odločimo za odvajanje mačke od tega vedenja, posvetovati z veterinarjem.
Uporaba klikerja
Lažje in hitrejše učenje omogoča kliker. To je majhna plastična naprava s kovinskim jezičkom, ki ob pritisku naredi klik. Pri učenju nam je v veliko pomoč, saj se klik razlikuje od ostalih zvokov, ki so normalno prisotni v okolici in zato mački omogoča, da ga prepozna in popolnoma razloči od drugih. Tako kliker predstavlja jasno obliko komunikacije. V trenutku, ko mačka naredi, kar smo želeli, pritisnemo na klik in takoj po tem ponudimo živali priboljšek. Tako mačka ve, točno kakšno vedenje jo je pripeljalo do nagrade. Pomembno je, da kliknemo samo enkrat, saj preveč zvokov mačko samo zmede.
Najprej se mora mačka na kliker navaditi. Ko pridobimo njeno pozornost, pritisnemo na kliker in ji takoj ponudimo priboljšek. Tako mačke značilen zvok povežejo z nagrado. Vendar pa moramo biti potrpežljivi, saj so nekatere mačke bolj dojemljive kot druge. Najlažje naučimo mačke, da pridejo, ko zaslišijo klik. Ker mačka ve, da kliku sledi priboljšek, gre torej za isti princip, kot ko mačka priteče, ko zasliši zvok odpiranja pločevinke. Po tem, ko se mačka na kliker navadi, lahko začnemo z učenjem, vendar najprej z lažjimi ukazi. Če nimamo klikerja, lahko uporabimo tudi kemični svinčnik, ki ob pritisku odda zvok. Nekateri lastniki uspešno zamenjajo kliker z glasovnim ukazom.
Nekaj namigov
»Treningi« naj bodo dolgi samo nekaj minut, saj se mačke hitro začnejo dolgočasiti in pozornost usmerijo na druge stvari. Mačke učimo le en trik naenkrat. Vsako obnašanje mora biti prostovoljno. Mačk nikoli ne porivamo, ampak s pomočjo priboljška oziroma klikerja dosežemo želeno vedenje. Ne smemo pričakovati takojšne spremembe vedenja, včasih je potrebno veliko vaje, da mačka ugotovi, kaj točno mora storiti, da dobi priboljšek. Pri tem mačko nagradimo tudi če ne stori želenega v celoti. Ko mačke naučimo določenega vedenja, ni nujno, da jo vsakič nagradimo s priboljškom, vedno pa jo pohvalimo.
Poglejmo si primer, kako mačko naučimo sedeti na ukaz. Pozornost usmerimo na priboljšek, ki ga držimo v rokah. Ko začne mačka priboljšek ovohavati, počasi premaknemo roko v loku od smrčka do področja na glavi, med ušesi. Mačka bo z očmi in smrčkom sledila priboljšku, brado bo usmerila navzgor in nazaj, tako da se bo ob tem avtomatično usedla oziroma vsaj približala zadnji del tlom. Točno v tem trenutku jo pohvalimo in ji ponudimo zasluženo nagrado. Tudi če se mačka ne usede popolnoma, jo nagradimo in še naprej vadimo. Vsakič, ko se zadek malo bolj približa tlom, jo nagradimo.
Preberite si tudi:
