PASJI BONTON 3 – Žvečenje in uničevanje pohištva
Serija PASJI BONTON predstavlja 10 najpogostejših vedenjskih težav pri psih in kako jih odpraviti.
So bili vaši copati že večkrat pogrešani? Ste jih po dolgotrajni iskalni akciji že kdaj našli razčetverjene ležati v postelji vašega psa? So blazine preživele pokol ali so bile tudi one le nemočne žrtve? Pa zavese, ki tako vabeče plapolajo in vabijo k igri? Ali pa rob lesene omare, ki je kot nalašč za žvečenje?
Če se tudi vi redno srečujete z omenjenimi težavami, berite naprej in morda rešite življenje kakšnega vam (in psu) ljubega predmeta v prihodnje, da bo takšnih žrtev čim manj.
Zakaj psi tako radi trgajo in uničujejo predmete?
Vzroki za takšno početje so lahko zelo različni in potrebujejo veliko razumevanja. Mladi kužki žvečijo stvari, ker je to izredno pomembno za normalen razvoj njihovih zob. Tako si kužki že v prvih mesecih svojega življenja z žvečenjem različnih predmetov olajšajo bolečino ob rasti zob, si krajšajo čas, se igrajo, ali pa s svojimi usti odkrivajo okolico. Grizljanje in žvečenje je torej precej povezano s pozitivnimi občutki olajšanja, zabave in sprostitve.
Tekom odraščanja svoje pse naučimo, da niso vse stvari namenjene žvečenju in grizljanju. Kljub temu pa je pri nekaterih psih ta navada globoko zakoreninjena ali pa se pokaže v določenih situacijah. Največkrat to nastopi kot posledica presežka energije, kot preganjanje dolgčasa ali preprosto za zabavo. Tudi pes, ki je pod stresom, si le tega lahko lajša z grizenjem in trganjem.
Najpogostejši vzroki za uničevanje pohištva
- Bolečina ob rasti zob
- Pomanjkanje nadzora
- Pomanjkanje ali neprimernost igrač za žvečenje
- Premalo dnevnih aktivnosti in gibanja
- Dolgočasje
- Stres
- Strah
- Zdravstvene težave
- Ločitvena tesnoba
Zdravstvene težave, ki vodijo k destruktivnem vedenju
Včasih so vzrok za uničevalno vedenje zdravstvene težave. Bodimo pozorni, da se najprej prepričamo, da je naš pes zdrav in nato nadaljujmo z preusmerjanjem vedenja. V nasprotnem primeru po navadi že samo zdravljenje ustavi neželeno vedenje. Obiščimo veterinarja in se prepričajmo.
Veterinar bo opravil celotni pregled zdravstvenega stanja. Testi bodo pokazali, ali ima pes kakšne težave z notranjimi organi. Morda bo veterinar preučil tudi delovanje ščitnice, saj lahko neravnovesja v količini izločenih hormonov vodijo k destruktivnosti. Če pes poleg žvečenja in uničevanja predmete včasih tudi pogoltne, gre lahko za motnjo imenovano »pica«. Veterinar bo vzel vzorec krvi in blata in pregledal, ali pes hrano normalno prebavlja in izkorišča hranila v njej. V nasprotnem primeru lahko to vodi do motnje uživanja neužitnih predmetov. Če se destruktivno vedenje pojavi šele v starejših letih, je lahko vzrok med drugim tumor ali drugo bolezensko stanje v možganih. Le obisk pri veterinarju nam lahko ponudi pravi odgovor in pomaga pri odkrivanju vzroka za uničevalno vedenje.
Kako preusmeriti uničevalno vedenje
Potem ko se prepričamo, da za uničevalno vedenje niso krive zdravstvene težave, moramo ugotoviti pravi vzrok težav. Najprej se prepričajmo, da ni vzrok ločitvena tesnoba. Trganje in žvečenje sta namreč lahko simptoma mnogo resnejšega psihičnega problema, o katerem si lahko več preberete na povezavi – PASJI BONTON 2 – Ločitvena tesnoba. Ko izključimo tudi to možnost, dosledno upoštevajmo nekaj pravil, ki bodo preusmerila neželeno vedenje pri psu.
Zavarujte hišo. Kadarkoli želimo pri svojem psu spremeniti kakršenkoli vedenjski vzorec, je prva stvar, ki se ji moramo posvetiti, okolje. Če le imate možnost, potem shranjujte svoje copate, blazine in vse "ogrožene" stvari, daleč stran od gobčka vašega psa, še posebej, kadar ta ni pod nadzorom. Ne dajmo mu priložnosti in motiva za uničevanje. Kadar je sam tako ne sme dobiti priložnosti za uničevalne napade, v naši prisotnosti pa mu lahko v bližini pustimo nekaj mamljivih prepovedanih predmetov, ter smo pozorni, da čim se zažene vanje nemudoma preusmerimo njegovo pozornost, predmet zamenjamo z igračko in nato želeno vedenje nagradimo.
Podarite mu igračo za žvečenje. Če v vaši prisotnosti pes prične žvečiti predmet, ki temu ni namenjen, ga hitro prekinite in mu v zameno ponudite novo igračo za žvečenje. Izognite se čustvenim izbruhom, vpitju, oštevanju in dolgotrajnemu vlečenju predmetov iz gobca, ki se sprevrže v igro in zabavo za psa. Vedenje bomo najlažje prekinili z glasnim zvokom, ki bo psa presenetil – hupa ali kovinska škatlica, napolnjena s kovanci. S tem psu preusmerimo pozornost in mu namesto predmeta ponudimo igračko za žvečenje. To je najbolj učinkovit način za odvajanje. Poleg tega poskrbimo, da ima kuža vedno na voljo primerne igrače, s katerimi se lahko zamoti in sprošča. Če ima vaš kuža na razpolago vedno vseh njegovih 10 igrač, se jih bo hitro naveličal. Raje igrače skrijmo pred njim in mu ponudimo le po 3 naenkrat, ter jih vsake toliko menjajmo. Na ta način mu bodo vedno ostale zanimive.
Poskrbite, da je vaš pes dovolj aktiven. Utrujen pes se bo le redko odločil za aktivno žvečenje vaše lastnine. Z žvečenjem mnogo psov nadomesti aktivno dejavnost, če jim le-te primanjkuje. Če do sedaj nismo, pa sedaj ustvarimo vsakodnevno rutino. Predlagamo sprehod in aktivnosti pred obrokom, da se mora pes potruditi za svoj obrok. Ustaljenega vzorca se držimo vsakodnevno in psu nudimo dovolj aktivnosti in gibanja. Psom rutina ugaja in hitro se navadijo, kdaj je čas za aktivnosti in kdaj čas za počitek. Med gibanjem se sprožajo tudi endorfini, ki psa pomirjajo. Isti endorfini pa se sproščajo tudi ob žvečenju in morda se je vaš pes spravil na vaše copate prav zaradi pomanjkanja aktivnosti in endorfinov.
Začnite že pri mladiču. Zaradi neprijetnega in bolečega občutka ob rasti zobkov mladiči še posebej radi žvečijo in trgajo predmete. Že takrat moramo biti pozorni in to izkoristiti za preusmerjanje vedenja. Že mlademu psu pokažimo, kaj je za žvečenje dovoljeno in kaj je prepovedano. Če ta odnos dobro definiramo že pri mladem psu, tudi kasneje ne bomo imeli težav.
Bodite potrpežljivi in vztrajni. Nežnost, potrpežljivost, vztrajnost pri učenju in dovolj gibanja odpravijo 99 odstotkov destruktivnih vedenjskih problemov pri psih. Če bomo dosledni in se bomo vsi držali dogovorjenih pravil, bodo rezultati vidni v nekaj tednih. Ne bodimo nestrpni, preusmerjanje vedenja terja čas in potrpežljivost, a ustvarja doživljenjske rezultate.
Uporabite razpršila za odganjanje. Kadar si resnično želite zavarovati določen predmet lahko uporabite razpršilo z vonjem ali okusom, ki bo psa odvrnil. Poleg tega ljube in vredne predmete tudi fizično zavarujte in psu preprečite dostop, saj nekaterih psov neprijeten vonj ne odvrne popolnoma. Pršila imajo pri različnih psih različen učinek, a imajo na splošno neprijeten vonj, ki se mu pes raje izogne. Domače pršilo za odganjanje je kis. Površine in predmete, ki jih želimo zaščititi pred psom, popršimo s kisom. V zraku bo nekoliko močnejši vonj, ki bo po nekaj minutah izginil. Vonj po kisu je popolnoma neškodljiv za pse, le nekoliko jim je neprijeten, zato se ga bodo izogibali.
Žvečenje in grizenje je eden od najpogostejših načinov sproščanja in zabavanja za psa. Gre za naravno pasje vedenje, na lastniku pa je, da psa že od majhnega navaja na kakšen način je žvečenje dovoljeno. Tega vedenja torej ne zatirajmo, temveč le preusmerjajmo na za nas sprejemljiv način. Dovolj časa posvetimo igri s psom ter mu namenimo dovolj igrač, s katerimi se lahko vedno zamoti in se zabava, brez da bi s tem ogrožal kar koli drugega. Če nam vedenja po obisku veterinarja in več mesecev doslednega preusmerjanja še vedno ne uspe odpraviti, se posvetujmo s strokovnjakom za vedenje psom ali pasjim trenerjem, ki nam bo pomagal z dodatnimi nasveti.
Iz serije Pasji bonton si preberite tudi:
1. Lajanje
