Serija PASJI BONTON predstavlja 10 najpogostejših vedenjskih težav pri psih in kako jih odpraviti.
Ena prvih stvari, ki jo moramo naučiti pasjega mladička, je sobna čistoča. To pomeni, da ga navadimo, da potrebe opravlja zunaj in ne v stanovanju. Tega se je potrebno lotiti čim prej, saj bo veliko težje, če se bo že navadil lulati kjerkoli. Dober vzreditelj bo mladičkom že v leglu omogočil, da bodo zapuščali kotišče in opravljali potrebo na travi. Vsekakor pa se moramo mi tega lotiti prvi dan, ko kuža vstopi v naš dom. Na popolnoma enak način se lotimo tudi navajanja odraslega ali starejšega psa na sobno čistočo, če ga tega nihče ni prej naučil.
Razlogi za sobno nečistočo
Kar nekaj različnih razlogov in pojasnil obstaja, zakaj se naš pes polula ali pokaka v hiši. Kot prvo moramo vedeti, da pes tega nikoli ne naredi namenoma, da bi nas jezil, saj psi niso sposobni razmišljati o tako kompleksnih povezavah in motivih. In kot drugo, ne pričakujte preveč od mladička, saj tako mlad pes fizično še ni sposoben nadzorovati svojega mehurja in prebavnega trakta v takšni meri, da bi lahko zadržal svoje potrebe. Večina psov to do popolnosti obvlada šele okoli starosti pol leta.
Zdravstvene težave
Mnogo zdravstvenih težav in zdravil lahko povzroča nenadzorovano in neželeno iztrebljanje. Težave z analnimi žlezami, vneto črevo, prebavne motnje, artritis, notranji zajedavci, demenca in drugo. Urinska in fekalna inkotinenca lahko prav tako povzročata težave, nastaneta pa lahko zaradi tumorjev, poškodb hrbtenice ali tkiva in operativnih posegov na področju prebavil.
Nezmožnost oziroma oteženo sposobnost zadrževanja blata ali urina lahko povzročijo tudi določena zdravila. Če pes jemlje zdravila in opazite to težavo, se posvetujte z veterinarjem glede stranskih učinkov uporabljanih zdravil.
Psihični in vedenjski vzroki
Hišne nezgode pri mladičkih so nekaj povsem običajnega in kadar ne bomo pozorni, nas bo v obdobju navajanja na hišno čistočo zagotovo presenetil kakšen kupček ali lužica. Kot smo že prej omenili, mladič še težko nadzoruje svoje iztrebljanje, zato je vsaka taka nezgoda krivda nas in naše nepozornosti.
Poleg mladosti so možni še drugi vedenjski vzroki. Če psu uide le, kadar ga pustimo samega, je možno, da gre za ločitveno tesnobo. V tem primeru se moramo lotiti reševanja tega problema in bo posledično odstranjena tudi sobna nečistoča. Preberite več o tem – Pasji bonton 2 – Ločitvena tesnoba.
Možni so tudi drugi vzroki, kot je sprememba v družinskem urniku in navadah, kar lahko psa zmede in pripelje do takšnih nezgod. Psi imajo tudi individualne preference glede podlage za opravljanje potrebe in lahko da je vašemu psu za ta namen najljubša prav določena preproga v hiši. Nekaterim psom ni všeč dež in mraz in se jim bo zato zdelo enostavneje potrebo opraviti kar v stanovanju. Če je pes prestrašen in se boji iti ven, je problem v socializaciji. Poiščimo pomoč izkušenega pasjega trenerja in ga postopoma navajajmo na zunanji svet, da bo lahko tam sčasoma začel tudi mirno opravljati potrebo.
Hrana
Nekateri psi so izjemno občutljivi na spremembe v hrani. Bodimo pozorni kadar smo v obdobju menjave hrane, saj lahko to povzroči spremenjen urnik iztrebljanja, včasih pride tudi do diareje. Posvetujmo se s prodajalcem v trgovini in z veterinarjem glede primerne diete za našega psa. Iztrebek mora biti čvrst, pes pa ne sme imeti prebavnih motenj. Na splošno ima večina psov kmalu po hranjenju nujo po opravljanju potrebe. Začrtajmo si konstanten urnik hranjena in psa vedno peljimo ven kmalu za tem. Tako bo pes dojel rutino in ne bo več hišnih nezgod.
Navajanje na sobno čistočo
Za začetek tri bistvena načela našega uspeha pri navajanju na hišno čistočo. Ta so: doslednost, pozitivna spodbuda in potrpežljivost. To naj bo bistvo naslednjih tednov, ko se bomo lotili navajanja psa na opravljanje potrebe izključno zunaj. Poleg tega bo potrebne kar nekaj naše predanosti in časa, a če se bomo držali načel, uspeh ne bo izostal.
Sedaj pa 4 principi navajanja na sobno čistočo.
Princip številka 1: Nikoli ne pustimo psa brez nadzora
V obdobju navajanja na sobno čistočo je naša doslednost in konsistentnost naših reakcij ključnega pomena. Da se lahko tega držimo, moramo imeti psa ves čas na očeh in ga spremljati in opazovati. Že prej smo opozorili, da bo potrebno kar nekaj našega časa in predanosti. Ključ navajanja na sobno čistočo je, da poskrbimo da psu nikoli več ne uide znotraj. Prvih nekaj tednov bo to naša skrb, dokler pes ne bo dokončno doumel vzorca in začel sam skrbeti za to. To pomeni, da uvedemo ustaljen in konstanten urnik ter imamo psa veš čas na očeh. Gibanje po stanovanju mu lahko omejimo z otroškimi vratci ali podobno pregrado, da bo ostal v naši bližini in dosegu. Bodimo pozorni in spremljajmo njegovo vedenje in kmalu bomo že sami prepoznali znake, kdaj ga tišči na potrebo. Pes postane nervozen, se prestopa, vrti na mestu in vohlja po tleh. To je signal za nas, da ga NEMUDOMA odnesemo/odpeljemo ven. Če si bomo predolgo natikali čevlje se ne jezimo, če bo psu med tem že ušlo, hitrost in pravočasnost sta ključna. Prav zato je pomembno, da imamo psa zares na očeh.
Seveda se pojavi vprašanje. Kako nadzorovati psa, kadar je sam doma. V obdobju navajanja na sobno čistočo psa ne puščamo samega dlje časa, saj ga bomo morali peljati ven vsakih nekaj ur. Za vmesni čas ga lahko, kadar je sam, raje zapremo v njegov boks. Boks psom predstavlja varno in udobno zatočišče, kot volku v naravi njegov talni brlog. Psi se že po naravi neradi ponečedijo na prostor, kjer spijo. S tem da ga zapremo v pesjak, mu bomo omejili gibanje, ga pomirili in mu dali občutek varnosti ter ga spodbudili k zadrževanju izločkov. Čim pridemo domov, ga moramo seveda peljati ven, da lahko mirno opravi potrebo. Če bo pes v boksu zaprt predolgo in preveč pogosto, se bo začel dolgočasiti, uničevati stvari in gristi boks, ter tudi opravljati potrebo.
Princip številka 2: Rutina
Uvedimo konstanten urnik hranjena, sprehajanja in drugih aktivnosti. Psi so bitja navade in imajo radi ustaljenost in red. Če bo pes imel hrano na voljo skozi ves dan, bo tudi iztrebljal skozi cel dan in ga bo skorajda nemogoče nadzorovati. Zato svetujemo, da določite dnevno število obrokov ter uro hranjena, ter se tega držite. Priporočamo hranjenje na primer zjutraj in zvečer, da razporedite obroke in razbremenite pasjo prebavo. Med 5 in 30 minut po hranjenju večina psov začuti nujo po opravljanju potrebe. To je čas, ko smo še posebej pozorni in pripravljeni psa peljati ven. Če se boste dosledno držali rutine, boste kmalu ugotovili vzorec in boste točno vedeli, kako hitro po hranjenju mora pes ven. Rutina bo pomirila tudi psa, saj bo vedel, kdaj lahko pričakuje izhod ven in priložnost za opravljanje potrebe. Vsekakor peljite psa ven vsakič kmalu po tem, ko se zbudi, po počitku, po igri, po pitju vode in hranjenju, saj takrat večino psov prime na potrebo.
Princip številka 3: Nagradimo zaželeno vedenje
Za uspešnost našega navajanja so ključne pohvale v točno pravem trenutku. To je način, ki ga pes razume in bo spremenil njegovo vedenje. Vsakič, ko pes potrebo opravi zunaj, ga s spodbudnim in ljubečim tonom pohvalimo (ne pozabite, psi razumejo ton govora, a ne govorijo slovenščine). Vsi psi pa govorijo jezik priboljškov in hrane. V le nekaj sekundah po tem, ko pes konča opravljanje potrebe, mu ponudimo priboljšek za nagrado in pohvalo. Idealno je, da pes dobi priboljšek v 3 sekundah po dobro opravljeni nalogi, da bo znal to dvoje povezati. Ko bo pes že obvladal rutino opravljanja potrebe zunaj, bomo lahko postopoma zmanjšali količino priboljškov in na koncu le še verbalno hvalili njegove lepe navade.
Princip številka 4: Ne kaznujmo nezgod
Zagotovo se nam bo zgodilo, da bo kljub našemu trudu in doslednost kdaj vmes prišlo do nezgode. Vsak pasji lastnik ve, da je takrat težko zadržati naša čustva in razočaranje nad nesodelovanjem psa v našem treningu sobne čistoče. A prav to je najtežji in najbolj ključen del navajanja. Zadržite svoje reakcije in psa ne oštevajte, kaznujte ali bodite jezni. Še posebej ne, če najdemo kupček ali lužico šele nekaj časa po tem. Če se takrat začnemo jeziti in oštevati psa, bo le prestrašen in zmeden, sploh ker ne bo razumel vaše reakcije. Pes ne more povezati svojih preteklih dejanj in vaše reakcije, saj psi živijo v trenutku. Če jih torej zalotimo prav med izločanjem, jih prekinimo s ploskom ali jih le hitro odnesimo ven. Zraven lahko uporabimo ukaz »ne« ali »fuj«, a z mirnim tonom in brez pretirane čustvenosti. V nasprotnem primeru bo pes naslednjič prav tako opravil potrebo znotraj, a bo le pazil, da se bo bolje skril pred vami. Kadar odkrijemo kupček ali lužico, smo vzgojni moment že popolnoma zamudili in vse kar lahko storimo je, da mirno pospravimo in počistimo za psom. Človeške čustvene reakcije in oštevanje psa prestrašijo in s tem izgubi zaupanje do lastnika, ne spremenijo pa njihovih navad. Predstavljajte da bi vas nekdo začel v tem trenutku hudo jezno oštevati v tujem jeziku, kriliti z rokami in bil zamerljiv, vam pa se še sanjalo ne bi, da ste naredili kar koli narobe. Vsaka nezgodica v tem času je v resnici naša napaka, saj nismo bili dovolj pozorni in s prelivanjem svoje jeze na psa bomo dosegli le nasproten učinek od želenega. Za ljudi je takšno vedenje precej v nasprotju z našo naravo, a psom nikakor ni logično, zato je tudi brez vzgojnega učinka. Bodimo mi tisti pametnejši in prilagodimo svoje vedenje tako, da bo krepilo vez med nami in psom ter prinašalo želene rezultate.
Lulanje zaradi razburjenosti ali prestrašenosti
Ste že kdaj spoznali mladička, ki je kar preveč navdušen ob srečanju z ljudmi in mu pri tem uide nekaj urina. Ali zadržanega in strahopetnega mladička, ki človeku takoj pokaže svojo podrejenost z prevalitvijo na hrbet in mu pri tem uide nekaj kapljic? Če to velja tudi za vašega psa, ne skrbite. Gre za eno od težav, ki se jih odpravi preprosto in se večinoma reši kar sama od sebe. Pri večini mladičkov problem sam izgine po 6-ih mesecih starosti, ko se popolnoma naučijo obvladovati svoje iztrebljanje. Paziti pa moramo, da takšnega vedenja morda nehote ne spodbujamo. Psička, ki vedno preveč navdušeno pozdravlja ignorirajmo in spodbujajmo, da se usede, kadar pozdravlja ljudi. Pri tem namreč ne gre za tolikšno neizmerno veselje kot gre za živčnost. Najbolje je psa v takšnem stanju le ignorirati in ga pozdraviti šele, ko se umiri. V primeru plahega in podrejenega psa pazimo, da se nihče ne sklanja nadenj, saj to za pse pomeni grožnjo in se lahko preveč prestraši. Bodimo nežni in spodbujajoči ter tako delajmo na samozavesti psa v različnih okoliščinah.
Navajanje na sobno čistočo je proces, ki doleti skorajda vsakega pasjega lastnika. Lahko imamo srečo in je psa primerno vzgojil že vzreditelj oziroma prejšnji lastnik. Drugače bo to zahtevalo nekaj več časa in energije od nas. A ne skrbite, prav vsakega psa je mogoče navaditi na opravljanje potrebe zunaj, ne glede na starost in predhodne izkušnje. Upoštevajte prej opisana načela in principe in v nekaj tednih bodo rezultati že opazni. Pa srečno!
Iz serije Pasji bonton si preberite tudi:
