PASJI BONTON 8 – Preganjanje živali, avtomobilov ali kolesarjev
Serija PASJI BONTON predstavlja 10 najpogostejših vedenjskih težav pri psih in kako jih odpraviti.
Psi so po naravi plenilci in njihov nagon jih instinktivno pošlje v dir za premikajočimi se manjšimi živalmi, divjadjo ali celo avtomobili. To vedenje je za njih nagrajujoče samo po sebi, zato ga vsakič še rajši ponovijo in že samo lovljenje prinese ogromno zadovoljstva in vznemirjenja. Pogosto se pri tem še naučijo, da ko se živali približajo, je boljše, da ugriznejo prvi, da jih ne bodo skupili. Preganjanje je tako nevarno za ostale živali, kot tudi za našega psa, saj se pri tem lahko poškoduje, se izgubi ali s tekom čez cesto povzroči prometno nesrečo in ogrozi sebe in druge. Odgovornost lastnika je, da ima psa vedno pod nadzorom in da ta nikogar ne ogroža.
Zakaj psi radi preganjajo?
Lovske pse so stoletja vzgajali za lov na divjad, ovčarske za preganjanje čred, terierje za lov na glodavce in podobno. Zato gre za globoko ukoreninjeno nagonsko vedenje, ki ga je težko preprečiti in spremeniti. Vsekakor moramo imeti psa vedno pod nadzorom, kar pomeni sprehajanje na vrvici, če nimamo 100% zanesljivega priklica in dobro zagrajeno dvorišče, ki psu preprečuje pobege. Kadar ga ne moremo imeti na očeh, ne sme imeti pes nobene možnosti preganjati drugih živali – zaprimo ga na dvorišče, v stanovanje, pesjak ali boks.
Kako neželeno vedenje preusmerimo?
Večina psov se doma in v poznanem ograjenem okolju dokaj pridno odzove na priklic, v neznanem okolju z motnjami pa priklic postane nezanesljiv. Če tudi vi in vaš spet spadate v to povprečje, nič hudega, potrebno bo le še nekaj več vaje in utrjevanja. Preganjanje lahko preusmerjamo s klasičnim priklicem, ali še bolje, uvedemo nov ukaz oziroma signal, ki bo za psa pomenil ogromno zabave in navdušenja, ki mu ga ponudimo. Dobro se obnesejo signali, kot je žvižg z usti ali s posebno visokofrekvenčno piščalko.
S psom na klasičnem povodcu se odpravimo v park oziroma v naravo, kjer pričakujemo, da se bomo najverjetneje srečali z divjimi živalmi, kot so na primer veverice, zajci ali srne. Opremimo se z najljubšo igračo našega psa in zelo slastnimi priboljški, ki jih kuža obožuje. Vsakič, ko damo signal za priklic, začnimo hitro teči v smeri stran od psa, zraven pa nizko mahajmo z igračo. Cilj je, da bo pes s polno hitrostjo stekel za nami. Ko se nam dovolj približa, se ustavimo in obrnemo proti njemu, da nas ne bo prehitel. Ko se usede pred nami, ga nagradimo z priboljški, pohvalami in se igramo z njim. Vse skupaj mora biti kot zabavna igra za psa, celo tako zabavna, da mu bo pomenila več kot morebitno zasledovanje plena. Bodimo energični in tako motivirajmo psa. Naj raje zasleduje nas, kot pa druge vonjave v okolici. Vajo utrjujmo vsakodnevno, nekajkrat na sprehod (ne prevečkrat, da bo psu ostalo zanimivo in bo to zanj vedno vrhunec sprehoda). Naš cilj je, da bo pes prišel vedno takoj in v polnem teku, čim mu damo signal.
Počakajmo na priložnost, ko pes zagleda drugo žival. Nemudoma ponovimo naš signal in stečemo stran. Zapletimo se v divjo in zabavno igro z veliko hvale in priboljški. S tem preusmerimo pozornost z divjadi nase. Ključen je pravi trenutek, zato bodimo pozorni, da bomo divjo žival zagledali v istem trenutku kot pes in dovolj hitro odreagirali. Psa želimo navaditi, da smo mi veliko bolj zabavni kot majhne živali in naj v takšnih trenutkih vedno usmeri svojo pozornost na nas. Pomembno je, da je pes vedno pod nadzorom in nima priložnosti za lov, saj takšne nezgode utrjujejo in nagrajujejo navado preganjanja.
Ko boste priklic na klasičnem povodcu že obvladali, se na sprehod odpravite s psom na dolgem povodcu oziroma vrvici, katere konec se lahko prosto vleče po tleh. Psu naj daje občutek, da se prosto in svobodno sprehaja po gozdu. Vrv se lahko zaplete ob podrastje in veje na tleh in nam bo morda povzročala nekaj preglavic, a je vredno svojega učinka. Izberimo primeren teren in bodimo vedno na dosegu vrvice. Raztegljivi povodci, kot je flexi, nimajo enakega učinka, saj pes vedno čuti napetost povodca in ve, da ga imamo pod nadzorom. Pes bo imel sedaj večji domet in bo samostojno raziskoval. Ko zagleda kakšno žival ali potencialen plen, uporabimo naš znak za priklic in začnimo teči v nasprotno smer s koncem vrvi v rokah. Pes naj bi se odzval kot vedno, sledeč nam v želji bo priboljških in igri in se ne bo pognal v dir za plenom. Seveda naj bo kot vedno bogato nagrajen za svoje poslušno vedenje.
Takšen trening bo bolj učinkovit pri mladičku, ki potrebuje našo pozornost in bližino in nerad ostane sam. Odrasel pes, ki že ve, kako zabavno je preganjanje živali in je bolj samostojen in avanturističen, nam morda ne bo sledil in se bo raje odločil za preganjanje. Zato je pomembno, da imamo psa na povodcu, ki ga zaustavi in vseeno potegne v našo smer. Mladiču nikoli ne dajmo priložnosti in ga ne pustimo brez nadzora, da bi lahko preganjal kakšno žival in izkusil, kako samo-nagrajujoče je to zanj. Naj bomo vedno mi center njegove zabave in pozornosti.
Zasledovanje avtomobilov ali kolesarjev
Če ima naš pes navado zasledovati avtomobile ali kolesarje, utrjujmo enako vajo, a v drugačnih pogojih. Odpravimo se nekam na samo kjer bo dovolj prostora. Za sodelovanje prosimo še eno osebo, prijatelja ali družinskega člana. Mi bomo imeli psa na povodcu in poskušali psa pritegniti nase, medtem, ko se bo druga oseba v bližini (dlje od dosega povodca) vozila s kolesom oziroma avtomobilom. Naš cilj je, da se druga oseba pripelje mimo, naš pes pa pozornost umeri na nas in pride k nam ob priklicu, čemur sledi nagrada in igra. Vadimo v različnih okoljih z različnimi vozili, da zares utrdimo želeno vedenje. Bodimo bolj zanimivi in nagrajujoči, kot je zanj tek za avtomobilom.
Preganjanje ostalih hišnih ljubljenčkov
Če pes preganja ostale domače živali v našem gospodinjstvu, bomo kot motnjo uporabili njih, izven dosega psa, ki je na povodcu. Medtem ko se gibljejo v bližini, bomo preusmerjali pozornost psa nase in ga nagrajevali. Tako bo spoznal, kakšno vedenje pričakujemo od njega v bližini drugih živali. Oba ljubljenčka se bosta imela priložnost navaditi bližine eden drugega in spoznati, da to zanje na pomeni grožnje in da imamo mi vedno vse pod nadzorom ter ju ščitimo. Vsekakor psa nikoli ne pustimo brez nadzora v bližini ostalih ljubljenčkov in živali, če obstaja možnost, da jih bo preganjal.
Preusmerjanje naravnega vedenja psa je ena najbolj zahtevnih nalog za lastnika. Sploh pri psih, ki imajo takšno vedenje že zakoreninjeno in reagirajo instinktivno, ga boste težko spremenili sami. Če v nekaj mesecih ne dosežete opaznega napredka, se obrnite na strokovnjaka za dodatne nasvete, napotke in pomoč. Vse do takrat pa je edina rešitev nadzor v obliki povodca ali ograje.
Iz serije Pasji bonton si preberite tudi:
