Jazbečar

Od kod prihajam…

Izvor jazbečarjev lahko direktno uvrstimo okoli leta 1600 v Nemčijo. A jazbečarjem podobni psi so bili poznani že mnogo prej. V stari egipčanski in mehiški umetnosti najdemo podobe psov, po izgledu zelo podobnih jazbečarjem. Ostanke jazbečarju podobnega psa so našli tudi v ladijskih razbitinah v Italiji, ki datirajo v 1. stoletje našega štetja.  A o pasmi jazbečar lahko govorimo od 17. stoletja naprej. S križanjem pinčev, basetov, španjelov in šnavcerjev so dobili zanimivega psa s kratkimi nogami in podolgovatim telesom. Njihovo originalno ime »dachshund« je v nemščini sestavljenka besed jazbec in pes. Že to pove, da je bila njihova naloga prvotno lov na jazbece, prav tako uspešni pa so bili tudi pri lovu na zajce, lisice in druge manjše živali. Prvi jazbečarji so bili kratkodlaki, s križanjem so jim nato sledili dolgodlaki. Križanja z namenom resastih jazbečarjev pa so bila manj sistematična in o vzreji teh lahko tako govorimo šele v 19. stoletju. Takrat so jazbečarji tudi poznali široko prepoznavni in priljubljeni, še posebej v Angliji, kjer jih je predstavil Princ Albert, ter v ZDA.

Kako izgledam…

Jazbečarja hitro prepoznamo po podolgovatem telesu in kratkih, a močnih nogah. Poleg tega imajo majhno trikotno glavo z velikimi očmi mandljeve oblike. Kot smo že omenili, poznamo tri vrste jazbečarjev: kratkodlake, dolgodlake in resaste. Te naprej delimo še na tri različne velikosti: standardno, pritlikavo in kunčjo. Pri velikosti gre predvsem za razliko v obsegu trupa. Obseg trupa pri standardnem jazbečarju je nad 30 cm, pri pritlikavem med 30 in 35 cm in pri kunčjem jazbečarju do 30 cm. Slednji, manjši, so se razvili postopoma s selektivno vzrejo in so bili primerni za lov na manjše glodavce. Njihove katke noge so močne in atletske ter zelo pripravne za kopanje – le v minuti lahko skopljejo tudi za več kot 30 cm v globino. Njihove kratke noge imajo še en namen – omogočiti smrčku biti čim bližje tlem. Imajo namreč izvrsten voh in se nanj močno zanašajo pri sledenju in lovu.

Kakšen sem…

Neustrašen in vztrajen, pravi lovski pes

Ne smemo pozabiti, da jazbečarji niso bili prvotno ustvarjeni za ljubljenčke, temveč za lovske pse. Čeprav v zadnjih desetletjih izgubljajo na priljubljenosti kot lovski psi in postajajo vse bolj družabniki, pa se njihov temperament še ni toliko spremenil. To so še vedno aktivni in pozorni psi, ki z veseljem neumorno raziskujejo okolico. Najmanj lovskih prvin je ohranil dolgodlaki jazbečar. Ta je v splošnem bolj tih in miren, najmanj “terierski” po obnašanju. To so psi, ki so zunaj aktivni in pozorni na okolico, notri pa postanejo ljubeznivi in mirni ljubljenčki. Ne gre spregledati tudi njihovega poguma – ki so ga še kako potrebovali, da so se zapodili za jazbecem v jazbino. Danes pa ta pomeni, da so neustrašni tudi pred ostalimi (večjimi) živalmi. Za manjšimi pa se bo vedno zapodil brez premisleka, zato je pomembno, da pazimo na njegovo varnost – povodec ali ograjen prostor bosta najbolj primerna.

Družaben, a tudi samosvoj in trmast

Jazbečar se bo pridružil katerikoli aktivnosti družine, kadarkoli se bo lahko. A njihov lovski nagon je še vedno močan in takrat se pokaže njihova trma. Tako se pogosto zgodi, da se ne bo odzval na naš ukaz, kadar zavoha “pomembno” sled. Zaradi njegove trme tudi šolanje zahteva veliko potrpljenja in vztrajnosti. Začnimo zgodaj in vztrajajmo – to je edini recept. In vsekakor lahko imamo poslušnega jazbečarja, saj so to inteligentni psi. Šolajmo jih s pozitivno motivacijo in nikoli s silo – so zelo občutljivi in lahko s tem popolnoma porušimo medsebojen odnos in zaupanje. Šele ko jim bomo pokazali, da je za njih koristno slediti našim ukazom, bodo z veseljem delali z nami.  Vsekakor pa je jazbečar pes, ki potrebuje dosti pozornosti in človeške družbe in ne bo zadovoljen, če bo moral dolge ure čakati sam doma. Takrat postane destruktiven, uničeval bo pohištvo, še raje pa vam bo skopal veliko luknjo, če bo le lahko.

Ne najbolj zanesljiv družinski pes

Jazbečarji so dokaj občutljivi in netolerantni, če se z njimi ne dela lepo. Takrat hitro radi ugriznejo. Zaradi tega niso najboljša družba za manjše otroke, ki še ne znajo previdno rokovati s psom. A ne skrbite, situacija ni tako temna. Če je jazbečar že od malega z našimi otroci, se jih bo najverjetneje navadil ter jih lepo sprejel. Še vedno pa moramo biti pazljivi pri ostalih, zanj nepoznanih otrocih, do katerih bo še vedno nezaupljiv. Tudi do tujcev so načeloma zadržani in radi lajajo. Najbolj družabni in samozavestni naj bi bili resasti jazbečarji.

Popoln mestni pes, zadovoljen bom tudi v stanovanju

Jazbečarji so sicer aktivi psi, a za njihove potrebe bo dovolj že vsakodneven umirjen sprehod na povodcu. Pretirana aktivnost ni priporočljiva, saj se zaradi te lahko hitro pojavijo težave s hrbtenico. Ob zmernem sprehajanju in obveznem igranju ob postankih ali na dvorišču, bo jazbečar umirjen pes, kateremu popolnoma zadostuje tudi manjše stanovanje. V toplih dneh je sicer lahko tudi zunaj, a vseeno je to bolj notranji pes. Tudi če živite v mestu, mu vsaj občasno privoščite sprehod v naravi – za to je bil ustvarjen, in pustite njegovemu lovskemu temperamentu ovohavanje vseh novih vonjav.

Koliko dela je z nego…

Za nego jazbečarji niso zahtevni. Sploh pri kratkodlakih je dovolj tedensko krtačenje da odstranimo odmrle dlake. Tudi pri resastih in dolgodlakih nam dlake ne bi smele povzročati preveč težav, če jih bomo pridno česali približno dvakrat tedensko.  Kopamo jih po potrebi, kadar dobijo neprijeten vonj, se kje povaljajo, ali s kratkimi nogicami zakorakajo v blatno lužo, vsekakor pa s kopanjem ne pretiravamo. Ne pozabimo tudi na redno nego zob ter striženje krempljev.

Kako je z mojim zdravjem…

So zdrava pasma z razmeroma dolgo povprečno življenjsko dobo – med 12 in 15 let. Njihova podaljšana hrbtenica prinese nekaj specifik in potrebna je posebna pozornost, da ne pride do poškodbe. Hitro lahko pride do ukleščenja diska, delne ali popolne paralize. Zato je pomembno, da jim onemogočimo hojo po stopnicah, skakanje in pretirano športno aktivnost. Zelo pomembno je tudi pravilno prijemanje in dvigovanje psa. Ostale možne zdravstvene težave so entropija, tumorji dlesni, bolezni srca, težave s sečevodom, diabetes… V zrelejših letih se večinoma umirijo in so manj aktivni. Takrat moramo nujno prilagoditi prehrano in vztrajati pri vsakodnevnih sprehodih,saj so nagnjeni k debelosti, ki še dodatno obremeni hrbtenico.

Primeren spremljevalec za...

• ljudi, ki živijo v mestu ali manjšem stanovanju
• družine z večjimi otroki
• starostnike
• začetnike

Popolna hrana, ki poskrbi za zdravje in dolgo življenje jazbečarja...

NOW Fresh Small Breed 

Canagan Small Breed - z raco, divjačino in zajcem

GO! Sensitivity+Shine z lososom

Znani predstavniki pasme…

Lump – jazbečar Pabla Picassa, ki ga je upodobil tudi na nekaterih svojih delih; Zoey – jazbečarka pevke Fergie in igralca Josha Duhamela; Eva – pokojna psička Dite von Teese; Tink – jazbečarka, ki je postala internetna senzacija s tem, ko je posvojila malega osirotelega pujska; Obie – jazbečar, ki je pritegnil svetovno pozornost s svojimi smrtno nevarnimi 35 kg, od katerih jih je s pomočjo stroge diete nove skrbnice izgubil kar 23…

Lump              Zoey                    Tink