6 načinov kako čim bolje poskrbeti za varnost prostoživečih mačk
Povprečna življenjska doba prostoživečih mačk se giblje okoli dveh let, kar je znatno manj od vsaj 12-ih let, ki jih dočakajo notranje mačke (pogosto tudi do 20 let). Razlog za to so številne nevarnosti, ki zunaj prežijo na prostoživeče mačke. Če ste se odločili, da bo vaša mačka prosto živela zunaj, obstaja vsaj nekaj ukrepov, ki bodo vsaj nekaj pridodali k njeni varnosti. Še vseeno je vredno razmisliti (sploh če živimo v bližini prometnih cest ali v mestu) da bi naša mačka živela notri in imela le nadzorovano gibanje zunaj, da ji zares omogočimo varnost in dolgo življenje.
1. Cepljenja
Redna preventivna cepljenja so zelo pomembna že za notranje mačke, za zunanje živeče mačke pa so bistvenega pomena. Cepljenje proti steklini je obvezno za vse mačke, ki potujejo preko državne meje. Močno se priporoča tudi za mačke, ki živijo v bližini gozdov, saj imamo v Sloveniji še vedno relativno visok odstotek lisic, okuženih s steklino. Poleg tega lahko mačko s cepljenji zaščitimo pred mnogimi boleznimi. Z osnovnim cepivom mačke preventivno cepimo proti: mačji kugi, mačjemu nahodu – rinotraheitisu, virusni okužbi (z virusom kalici) mehkih tkiv ustne votline. Dodatno lahko mačke cepimo tudi proti mačji levkozi (FeLV) in klamidiozi. Prostoživeče mačke so vsakodnevno izpostavljene prenosljivim boleznim in okužbam, ki so lahko tudi smrtno nevarne. Cenejše kot kasnejše zdravljenje, je preventivno cepljenje. V vsakem primeru so redni preventivni pregledi pri veterinarju za zunanje mačke še večjega pomena kot za notranje, zato jih ne izpuščajmo.
2. Zaščita proti zajedavcem
Zunanji zajedavci ali paraziti živijo na ali v koži in v kožnih strukturah (ušesa, dlaka, dlačni mešički). Neprijetni in potencialno nevarni so za živali, prav tako pa tudi za ljudi, saj se hitro prenesejo. Najpogostejši zunanji zajedavci pri mačkah v Sloveniji so klopi, bolhe in ušesne garje. Žival pred zunanjimi zajedavci najbolj učinkovito zaščitimo z različnimi preparati, od katerih so najbolj široko uporabljani kožni polivi. Primerne preparate dobite pri svojem veterinarju, z njim pa se posvetujte tudi o pogostosti uporabe.
Še bolj nevarni pa so notranji zajedavci, ki živijo v telesu živali in znižujejo njeno odpornost. Prav tako so nevarni tudi ljudem, zato jih je obvezno odstranjevati. Gliste se lahko prenesejo z mame na mladiče že pri starosti treh tednov, zato je pomembno zgodaj začeti z odstranjevanjem. Pri mladičih se z zatiranjem začne pri starosti treh tednov, kar se ponavlja na vsaka dva tedna do starosti treh mesecev. Nato se notranje parazite zatira približno vsake 3 mesece, kar opravi veterinar. Redno zatiranje je izjemnega pomena, saj lastnik ponavadi ne ve niti ne opazi, da ima žival notranje zajedavce. Najpogostejši so gliste, trakulje in praživali, ob Jadranski obali pa tudi srčna glista, ki povzroči huda srčna obolenja.
3. Sterilizacija in kastracija
Če naša nesterilizirana mačka prosto živi zunaj, bo kaj kmalu domov prišla breja. Kar pomeni, da nas bo po približno 9-ih tednih doma čakalo leglo malih muckov. Legla so lahko zelo številčna, povprečno mačka skoti 3 ali 4 mladičke, včasih celo 6 ali več. Zavedati se moramo, da so potem ti mladički naša odgovornost in skrb za toliko mačk lahko postane velik zalogaj. Poleg tega breja mačka potrebuje boljšo nego in več hrane. Kaj šele, da gre pri kotitvi kaj narobe. Vse to prinese ogromno skrbi in visoke veterinarske stroške. Zato je mnogo bolj primerna alternativa zgodnja sterilizacija. Mačke se prvič gonijo (breznajo) pri starosti od 6 mesecev do enega leta (možno tudi že prej). Ne slepite se, mačka lahko postane breja že pri prvi gonitvi. Zato dovolj zgodaj obiščite veterinarja, ki bo z relativno enostavnim posegom mačko steriliziral. Poleg neželenih mladičev se s tem izognemo tudi tumorjem mlečne žleze, vnetjem maternice, hormonskim neravnovesjem in navideznim brejostim.
Tudi če imamo prosto živečega samčka, je smiselno razmisliti o kastraciji. Prednosti kastracije so, da se bo naš muc manj potepal, saj nekastriran samec v obdobju gonitve samic lahko izginja tudi za več dni skupaj. Promet in druge nevarnosti v tem času močno ogrožajo po nagonu vodečega mačka. Poleg tega bo manj agresiven, drugače se samci spuščajo v pretepe v boju za gonečo mačko ali teritorijem, kar lahko privede do resnih poškodb. Če pride naš maček domov z vidnimi ranami, ga vedno peljimo na pregled k veterinarju tudi pri manjših ranah, da preveri, da niso morda okužene in ne pride do infekcije. Omili se tudi markiranje, poleg tega so tu še zdravstveni razlogi ter manjša možnost prenosa virusnih ali bakterijskih infekcij ali parazitov. Kastracija pomembno pripomore k pričakovani življenjski dobi mačka.
4. Označbe
V primeru, da naša mačka zatava, se izgubi ali se kje poškoduje, je pomembno, da se da izslediti lastnika. Najbolj primerna metoda je mikročipiranje, kar opravi veterinar. Še ena možnost je tetovirana označba. Vsaka mačka, s katero želimo prečkati državno mejo, mora biti označena na enega od prej opisanih načinov. Poleg tega ji lahko za oznako nadenemo ovratnico z obeskom z našimi kontaktnimi podatki. A to naj bo le dodatna možnost, saj nikoli ne veste, kje se ovratnica zatakne ali strga. Ranjena mačka je lahko hudo zmedena in dezorientirana in pomembno je, da nas lahko najditelj ali veterinar najde in kontaktira.
5. Primerna ovratnica
Odsevna ovratnica bo mačko tudi v mraku in temi naredila bolj vidno. Še pomembneje pa je, da ima ovratnica varnostno zaponko. Ta omogoči, da se mačka reši iz nje v primeru, da se ovratnica kam zatakne.
6. Ne spuščajmo je ven ponoči
Največ nesreč se mačkam zgodi ponoči. Zaradi slabše vidljivosti jo lahko zbije avtomobil ali jo odnese kakšna divja žival. Ne le, da je ogrožena naša mačka, avtomobilske luči jo lahko zmedejo in z brezglavim tekom čez cesto ogroža tudi druge udeležence v prometu. Če je le možno, imejmo mačko ponoči notri v stanovanju ali garaži. Tako se lahko izognemo mnogim potencialnim nevarnostim. Še boljša možnost je, da vgradimo mačja vratca in ima mačka možnost sama prehajati v in iz hiše. Če mačko naučimo, da pride k nam, kadar jo pokličemo, je ne bo težko priklicati v mraku in je zaprti na varno in toplo za čez noč.
Četudi se nam prosto zunanje življenje zdi bolj naravno za mačko, je sodoben urbani svet postal zanje poln nevarnosti. Če želimo svoji mački zagotoviti varnost, je edina možnost notranje življenje z nadzorovanim gibanjem zunaj – na povodcu ali v ograjenem prostoru. Tako lahko združimo prednosti obeh svetov, brez da bi bila varnost mačke zato ogrožena. Če smo se vseeno odločili za prosto zunanje življenje mačke, lahko poskrbimo zanjo vsaj z zgoraj opisanimi preventivnimi postopki, da minimiziramo tveganje.
Preberite si tudi:
