Alergije na živalsko dlako
Alergije na živalsko dlako so med ljudmi pogoste in predvsem poslabšajo druge alergije. Pojem alergija na živalsko dlako pravzaprav ni pravilen, saj človeško telo ni alergično na samo dlako, ampak na proteine v prhljaju in drugih snoveh, ki se dlake držijo, na primer znoj, loj, slina, iztrebki in urin. Do nastanka alergijskih reakcij pride zaradi stika z živalsko dlako, urinom in s slino. Živali pri čiščenju kožuha na svojo dlako nanašajo slino in veliko ljudi je alergičnih prav na beljakovine v živalski slini.
Do alergijskih reakcij lahko pride, ne glede na to, ali gre za dolgodlako ali kratkodlako žival. Alergen je molekula, ki deluje kot antigen in vzbudi imunski odziv. V bivalnem prostoru se lahko alergeni zbirajo na več mestih, predvsem v preprogah, oblačilih in zavesah, kjer se lahko zadržujejo tudi do več mesecev. Do alergijskih reakcij lahko pride tudi potem, ko se žival že dolgo ne zadržuje več v bivalnem prostoru.
Simptomi alergijskih reakcij na živalsko dlako:
- napadi kihanja, nahod ali zamašen nos
- vnetje očesne veznice (konjunktivitis) s srbečimi, pordelimi in solznimi očmi s povečano občutljivostjo na svetlobo
- srbeča sluznica, predvsem v predelu žrela
- astmatični napadi
- koprivnica
- ekcemi
Med domačimi živalmi so mačke najpogostejši povzročitelj nastanka alergijske bolezni. Alergen v mačjih izločkih se lahko prilepi celo na obleko ljudi, ki imajo mačke, in lahko izzove alergijske reakcije v stanovanjih, kjer mačke nimajo. Alergija na mačjo dlako je ena najpogostejših alergij med astmatiki. Zanimiv je podatek, da je najverjetneje četrtina ljudi, ki trpijo zaradi alergij, alergična tudi na mačke. Vzrok zanjo ni dlaka, ampak posebna snov – protein Fel d 1, ki se nahaja v mačji koži in slini. Ker ta protein Fel d 1 proizvajajo lojnice v mačji koži, je splošno prepričanje, da mačke brez dlake ne povzročajo alergij, nepravilno. Kratkodlake, dolgodlake ali pa brezdlake mačke proizvajajo alergen. Vendar ga nekatere mačke proizvedejo več kot druge, zato so dolgodlake najbolj alergene. Poleg tega nastanek Fel d 1 spodbuja hormon testosteron, zato ga samci proizvedejo več kot samice.
Nekoliko manj pogosta je alergija na pasjo dlako, oziroma beljakovino, ki se prenaša s pomočjo pasje dlake. Zmotno je mišljenje, da je alergija odvisna od dolžine in vrste pasje dlake. Še bolj redka pa je alergija na ptičje perje in je v večini primerov le posredna alergija na drobne pršice, ki živijo v ptičjem perju. Izjemno redko so povzročitelji alergije ribe, želve, kače, skratka živali brez dlake.
Kaj lahko storimo za zmanjšanje alergijskih reakcij?
- Po vsakem stiku z živaljo si umijemo roke.
- Žival naj se ne zadržuje v spalnici.
- V bivalnih prostorih naj bo čim manj pohištva, da se ne nabira preveč prahu, saj ta prenaša alergene po zraku. Odstranimo predmete, na katerih se lahko nabere še posebej veliko prahu, na primer plišaste igrače, okrasne vzglavnike, posušeno cvetje.
- Stene, lesene površine in tla redno čistimo z vlažno krpo.
- Odstranimo preproge.
- Uporabljamo posteljnino, ki jo je možno pogosto prati. Pogosto peremo tudi oblačila, predvsem oblačila alergikov.
- Žival redno češemo in umivamo z vlažno krpico, saj tako odstranimo alergene. To počnemo zunaj.
- Redno čistimo mačje stranišče. To naj bo v ločenem kotu ali na balkonu. Alergik naj ima s straniščem čim manj stikov.
- Žival naj ne bo v istem prostoru kot alergiki.
- Pogosto sesamo svoje vzmetnice in vzglavnike.
- Redno zračimo stanovanje.
