Deklaracije hrane za živali

Vsak lastnik ljubljenca se je zagotovo že mnogokrat srečal z deklaracijami, ki morajo biti napisane na ovojnicah pakiranj hrane za živali. Če znamo pravilno razbrati podatke iz dekleracij nam te lahko kar nekaj povedo o sestavi in kakovosti hrane.

Na deklaracijah proizvajalci uporabljajo dve vrsti analiz. Prva je tako imenovana zagotovljena analiza, kjer proizvajalec zagotavlja, da je določene sestavine ali hranilne snovi maksimalno ali minimalno toliko in toliko odstotkov. Druga pa je tako imenovana tipična analiza, pri kateri je označena povprečna vsebnost določene snovi v hrani. Seveda vrednosti od dejanskih nekoliko nihajo. Vzrokov za nihanje je lahko več. Pri zagotovljeni analizi je, denimo, lahko označeno, da je pepela minimalno 1,3 odstotke, v resnici pa ga je lahko celo 2,7 odstotka. Pri tipični analizi pa so lahko nihanja zato, ker nekateri proizvajalci hrane (zlasti slabše kakovosti), med postopkom mešanja sestavine slabo premešajo, ali med posameznimi serijami celo menjajo recepturo.

Pri teh analizah je za kakovost morda eden od pomembnejših podatkov količina pepela. Tako organizem živali, kot vsako krmilo je sestavljeno iz vode in sušine. V sušini imamo tako anorganske, kot organske snovi. S sežigom pri 550C v nadaljnem postopku dobimo anorgansko snov, pepel v katerem so rudnineske snovi, ki jih vsebuje analizirani vzorec.

Nekatere od teh snovi, npr. kalcij so navedene posebej. Hrana, ki vsebuje večjo vsebnost pepela je načeloma slabše kakovosti, saj je narejena iz surovin, kot so klavnični odpadki ali kostna moka. Takšna hrana vsebuje praviloma tudi večje količine soli, ki je za živali škodljiva.
Pri takšnih analizah ne moremo primerjati količino hranilne snovi med briketi in mokro hrano. Da bi bila takšna primerjava možna, moramo posamezne vrste hrane primerjati glede na analizo suhe snovi.

V strokovni javnosti je za primerjave različnih vrst hrane zlasti v uporabi analiza hranilnih snovi na enoto metabolične energije. Z njo je določena količina posamezne hranilne snovi, ki jo naš ljubljenec zaužije skupaj z na primer 100 kilokalorijami. Ta podatek je pomemben in uporaben zaradi dejstva, da naš ljubljenec zaužije in izkoristi tolikšno količino hrane, da si z njo pokrijejo svoje energetske potrebe. S takšno analizo se torej primerja, koliko posameznih hranilnih snovi žival dejansko zaužije, skupaj z ustrezno količino energetskih snovi. Tudi z njo lahko primerjamo različne vrste hrane.
Hrana vsebuje različne snovi, ki jih potrebuje žival. Te snovi imajo več nalog. Zato jih telo potrebuje v ustreznih količinah in pravilnem razmerju. Potreba po energijskih snoveh ali mineralih je močno odvisna od starosti in dejavnosti psa. Zato je z doma pripravljeno hrano skoraj nemogoče doseči »pravilno mešanico«.

Voda
Organizem psa je sestavljen iz 70 odstotkov vode in vso tekočino, ki jo izgubi dnevno, mora nadomestiti. Poleg tega je voda nujno potrebna za mnoge prebavne procese in za izločanje različnih strupenih snovi skozi urin in blato. Voda prisotna v krvi je nosilec kisika in hranilnih snovi do celic, poleg tega pa regulira in vzdržuje telesno temperaturo. Pes mora imeti v skledi vedno svežo vodo. Mleko odsvetujemo, ker lahko povzroča diarejo.

Beljakovine
Beljakovine so osnovne sestavine celic. Telo potrebuje veliko beljakovin, zlasti za razvoj mišic. Veliko jih je v mesu, ribah, jajčnem beljaku, pa tudi nekatere rastline, na primer soja, so polne beljakovin. Kot zanimivost naj omenimo, da psi potrebujejo pol manj beljakovin kot mačke. Zato je naprodaj posebna hrana za obe vrsti živali. Potrebe po beljakovinah v mačjem telesu so zelo velike zato, ker mačka njihove razgradnje v telesu ne more prilagoditi zaužiti količini – dnevno jih mora torej zaužiti bistveno več kot jih njeno telo razgradi in uporabi. Zato mora primerna mačja hrana vsebovati najmanj 25-30% beljakovin živalskega izvora. Ameriško združenje za kakovost krme AAFCO določa, da mora hrana za odrasle pse s povprečno kakovostnimi beljakovinskimi sestavinami vsebovati najmanj 18% beljakovin v suhi snovi.

Maščobe
Maščobe so pomemben vir energije. Poleg tega so določeni vitamini topni v maščobi, kar pomeni, da jih lahko telo absorbira samo, če obenem prejme maščobo. Posebne maščobne kisline so pomembne za zdravo dlako in kožo psa. Toda bodite previdni, kajti preveč maščob pomeni dodatne kilograme, pri čemer psi niso nobena izjema. Priporočilo glede maščob v pasji hrani je 10 do 15% v suhi snovi, psi pa načeloma maščobe dobro prebavljajo in prenašajo tudi višje vrednosti brez kakršnihkoli posledic.

Minerali
Minerali so snovi, ki so prisotne v različnih telesnih strukturah. Kalcij je na primer pomembna sestavina kosti in zob, fosfor najdemo v mišicah, medtem ko je železo v rdečih krvničkah. Mnoga pomanjkanja hranilnih snovi so posledica premalo mineralov. Pravilno razmerje med kalcijem in fosforjem ima pomembno vlogo pri odraščajočih psih. Tu lastniki pogosto naredijo napako z neustrezno prehrano.

Vitamini
Vitamin A je pomemben za vid, vitamin B za živce, vitamin D za kosti, vitamin E varuje kožo, vitamin K pa podpira strjevanje krvi. Samo vitamina C psom in mačkam ni treba zaužiti s hrano, saj ga lahko proizvedejo sami.

Prehrambne vlaknine
Prehrambne vlaknine so tiste sestavine hrane, ki se izločijo neprebavljene. Pomagajo pri zdravi prebavi in so večinoma v rastlinski hrani. Pomanjkanje prehrambnih vlaknin lahko povzroči zaprtje Običajna vrednost surove vlaknine v suhi hrani za pse je med 2,5 do 4,5%, ob ustrezni zagotovitvi hranil in energije pa je lahko vsebnost surove vlaknine tudi večja.