Mahanje z repom je del telesne govorice psa. Z repom bo mahal takrat, ko bo v bližini oseba ali žival, s katero bo lahko komuniciral. Tako bo običajno mahal z repom takrat, ko bo v bližini drug pes, mačka ali pa kakšna žuželka, ki ga bo zanimala. Nikoli pa ne bo mahal z repom takrat, ko bo sam.
Zanimiv je sam razvoj pasjega repa, saj sprva ni bil namenjen komunikaciji, temveč gibanju. Ko pes teče in mora hitro spremeniti smer, obrne prednji del telesa v spremenjeno smer, toda hitrost telesa v prvotno smer je še tako velika, da potuje skupaj z njo tudi zadnji del telesa. Pri večji hitrosti bi se lahko pes pri takšnem hitrem obratu prevrnil. Rep pa padec prepreči, saj se ob hitri spremembi smeri obrne v isto smer, kot sprednji del telesa, in tako pomaga zadnjemu delu ujeti ravnotežje.
Zakaj ravno rep igra tako pomembno vlogo v pasji komunikaciji? Pasje oči so precej bolj občutljive za zaznavo gibanja, kot pa za zaznavo barv in podrobnosti, zato psi z lahkoto zaznavajo gibanje repa in iz njegovega gibanja sestavijo nek pomen. Volkov rep je bolj košat, da je gibanje še bolj izrazito. Nekateri psi imajo na repu črno ali belo piko, kar naredi gibanje repa še bolj prepoznavno.
Če se vrnemo k vprašanju »Kaj nam pes sporoča, ko maha z repom?«, bi večinoma odgovorili, da to počne zato, ker s tem izraža svoje dobro razpoloženje. Toda hitro mahanje z repom lahko sporoča tudi agresijo in lahko se zgodi, da pes ugrizne tudi takrat, ko maha z repom.
Strokovnjaki so odkrili način, kako lahko ločimo, če je pes, ki maha z repom, vesel ali prestrašen oziroma agresiven. Če pes maha z repom nekoliko bolj na svojo desno stran, oziroma na vašo levo, če je z glavo obrnjen proti vam, je pozitivno razpoložen. Če maha bolj na svojo levo stran, oziroma na vašo desno, če je z glavo obrnjen proti vam, to pomeni, da je bolj negativnega razpoloženja.
Razlog za takšen pojav je v možganskih polovicah. Leva možganska polovica je povezana s pozitivnimi čustvi, medtem ko je desna povezana z negativnimi čustvi, kot je na primer strah. Ker leva možganska polovica nadzira desno stran telesa, desna možganska polovica pa levo stran telesa, se aktivnost v levi možganski polovici odraža v gibih na levi strani telesa, v desni možganski polovici pa na desni strani telesa.
Preberite si tudi:
