Ugrizi psov so odraz počutja živali. Zavedati se moramo, da imajo tudi psi lastne potrebe in zahteve, ki jih moramo upoštevati. S primerno vzgojo, razumevanjem pasje govorice telesa in njihove narave, lahko preprečimo marsikateri ugriz.
Nasveti za lastnike
Psi ugriznejo, kadar so razdraženi, jezni, prestrašeni in jim človek predstavlja grožnjo. Vendar pa bi takšne situacije v prvi vrsti lahko preprečili že z ustrezno vzgojo. Pri psu, ki je srečen in zadovoljen, je manjša verjetnost, da bo ugriznil, kot pri psu, ki je nezadovoljen. Zato moramo paziti že pri sami izbiri psa. Psa izberemo glede na pogoje, ki mu jih lahko ponudimo. Nekatere pasme potrebujejo več prostora in pozornosti kot druge. Pozanimajmo se o njegovem značaju, zdravju in prednikih. Za ljudi, ki so večino časa zdoma, ni priporočljivo imeti psov, saj bodo lahko takšni psi nesrečni in pogosto napadalni.
Psi so namreč živali, ki potrebujejo ljubezen in pozornost. Z njimi se moramo veliko ukvarjati in igrati, da vložijo del svoje energijo v igro in ne v nervozo. Vendar pa se moramo izogibati agresivnih iger, kot je igra vlečenja, ki vodijo v probleme glede dominantnosti med psom in lastnikom. Psa moramo naučiti reda, treniramo ga, da razume osnovne ukaze, kot so sedi, počakaj, pridi in pusti. Tako je bolj poslušen in obstaja manj možnosti, da koga ugrizne. Že od majhnega psa navajamo na ljudi in druge pse, saj ga tako ne bo strah novih ljudi in živali.
Na sprehodu imamo psa privezanega na vrvici, da ne predstavlja grožnje drugim. Ob srečanju drugih sprehajalcev in psov, moramo biti zelo previdni, tudi če naš pes ni napadalen, saj nikoli ne vemo, kako bo reagiral drugi pes. Ne izpostavljamo ga situacijam, v katerih bi se lahko počutil ogroženega. Nanj smo zelo pozorni in ga umaknemo, če vidimo, da se ne počuti dobro.
Psa redno cepimo proti predpisanim boleznim in zdravimo morebitne poškodbe. Nevaren je lahko namreč še tako dobro vzgojen pes, ki je poškodovan ali ima bolezen, na primer steklino. Če nimamo namena pariti psov, jih kastriramo ali steriliziramo, saj so tako bolj mirni in poslušni.
Pasja govorica telesa
Tudi pri dobri vzgoji, se včasih zgodi, da se pes počuti ogroženega. Živali pa nam svojih namenov ne morejo povedati, ampak nas opozorijo na drug način. Če poznamo znake, se lahko pravočasno umaknemo in se tako izognemo ugrizu.
Pes, ki bi potencialno lahko ugriznil, je napet. Njegov rep je pri miru, včasih stisnjen med noge. Glava in ušesa so pomaknjeni nazaj, obrvi so nagubane in na očeh lahko včasih vidimo beločnico. Razdražen pes zeha ali kaže zobe, tako da naguba smrček. Včasih renči ali se liže po smrčku z jezikom. Nepremično strmi dalj časa in se pomika nazaj. Dlake na vratu in hrbtu stojijo pokonci.
Ravnanje ob stiku s psom, ki bi lahko ugriznil
Če opazimo katere od opisanih znakov pri psu, se mu ne približamo. Nikoli mu ne obrnemo hrbta in začnemo teči, saj bi nas v takem primeru instinktivno označil za plen in začel loviti. Namesto tega ostanemo na istem mestu in se ne premikamo, roke imamo ob telesu ali pa jih prekrižamo na prsnem košu, kot bi se objemali. Pomembno je, da ostanemo mirni, ne kričimo in govorimo tiho in umirjeno, saj bi v nasprotnem primeru psa še bolj razdražili. Izogibamo se očesnemu kontaktu, ki ga pes pogosto razume kot izziv moči in prevlade. Ko izgubi zanimanje za nas, se začnemo počasi ritensko premikati stran od njega.
V primeru, da nas pes vseeno napade, uporabimo torbico, jopič oziroma karkoli imamo na voljo, da se zaščitimo pred ugrizom. V primeru, da nas podre na tla, se zvijemo v kroglo in si pokrijemo obraz z rokami. Poskušamo ostati čim bolj pri miru in tiho.
Splošni nasveti, kako se izogniti ugrizu
Ne približujemo se psom, ki so za ograjo, privezani na dvorišču ali v avtu. S tem namreč vdremo v njihov osebni teritorij, za katerega psi čutijo, da so ga dolžni braniti. Prav tako psa nikoli ne smemo spraviti v kot, saj se tako počuti ogroženega. Spuščenih psov se izogibamo.
Ugrizne lahko vsak pes, ne glede na pasmo, kateri pripada. Zato moramo biti pri spoznavanju psov zelo previdni. Vedno vprašamo lastnika za dovoljenje, da psa pobožamo, saj le ta najbolje ve, kako se njegov pes obnaša do tujcev.
Preden psa pobožamo, moramo pustiti, da si nas dodobra ogleda in prevoha. Če vdremo v njegov prostor, preden nam to dovoli, obstaja velika verjetnost, da nas bo ugriznil v samoobrambi. Iz istega razloga se psa ne dotikamo, ko tega ne pričakuje. Psov ne objemamo, saj jim to predstavlja prevelik vdor v njihov prostor. Raje samo stojimo in jih božamo pod brado.
Do psa smo nežni in mirni. V nasprotnem primeru, se lahko preveč razburi in takrat lahko pride do neželenih ugrizov, celo med igro.
Psov, ki spijo, jedo, grizejo kost ali igračko, ne motimo. Ne vzamemo jim kosti ali igračk. Če psa hranimo z rokami, položimo priboljšek na dlan, prste pa imamo sklenjene skupaj.
Previdni moramo biti pri psičkah, ko skrbijo za svoje mladičke, saj so do njih zelo zaščitniške.
Posebej moramo biti pozorni pri stiku otroka s psom, saj so otroci zelo ranljivi za ugrize, hkrati pa pri igri ne opazijo oziroma ne upoštevajo želja in počutja psa, zato večkrat pride do nesreče. Otroke naučimo, da se psov ne sme dražiti, vleči za rep ali ušesa. Ob igranju psa in otroka naj bo vedno prisotna odrasla oseba. Nikoli ju ne puščamo samih.
Previdni moramo biti pri ločevanju psov, ki se pretepajo. Če je možno, se ju ne dotikamo, ampak uporabimo sprej, na primer poprov sprej ali sprej proti ustnemu zadahu, ki psom ne škoduje, vendar jim smrdi. Če ju ne moremo ločiti na tak način, ju poskusimo povleči za zadnje noge. Nikoli se ne dotikamo vratu, glave in ramen. Če so na voljo, uporabimo za ločevanje vrata, tako da enega od psov potegnemo v drug prostor in vrata zapremo.
Ugriznejo pa lahko tudi psi, ki so ranjeni ali bolni, ne glede na to, ali z njimi lepo ravnamo ali ne. Pri premikanju psa, ki je v takšen stanju, uporabimo debele rokavice in plašč, da se zaščitimo pred ugrizom. Lastnik naj ga drži za glavo, druga oseba pa naj dvigne telo. Psa lahko pokrijemo čez glavo, da ne vidi in zato težje ugrizne.
