Kako poteka testiranje za alergije pri psih in mačkah
Praskanje, grizenje, drgnjenje, izpuščaji na koži, izguba dlake, driska, bruhanje, vnetje ušes in izcedek iz oči so glavni znaki alergij pri hišnih ljubljenčkih. Če pri svojem psu ali mački opazite naštete znake, ljubljenčka čim prej odpeljite k veterinarju, da ugotovi, če in na kaj je alergičen.
Alergije so lahko sezonske ali se pojavljajo celo leto. Pomembno je, da veterinarju povemo, kdaj se znaki pojavljajo in koliko časa so že prisotni. Glede na to lahko veterinar sklepa, na kateri alergen je žival alergična. To je potrebno ugotoviti zato, da se v prihodnosti ljubljenček izogiba te snovi. Sledi fizični pregled psa, ki je prav tako pomemben za pravilno sklepanje, za kateri alergen gre.
V primeru, da veterinar sumi na alergene, kot so cvetni prah, umazanija in prah, so za testiranje najbolj primerni tako imenovani intradermalni testi. Na ta način ugotavljamo tudi alergijo na prehranske pršice, ki bivajo v moki, žitu, siru ali briketirani hrani, in alergijo na pike bolh. Že sama beseda intradermalno pove, da gre za vbrizgavanje snovi v usnjico ali dermis kože. Najprej veterinar odstrani dlako na majhnem področju kože in psa fiksira ter mu da zdravila za pomiritev. Nato vbrizga majhne količine potencialnega alergena v kožo. V primeru, da je ljubljenček na alergen občutljiv oziroma alergičen, bo njegovo telo odreagiralo nanj. To bo vidno kot rdečina in oteklina področja, kamor smo alergen vbrizgali.
Kadar pa sumimo, da je pes alergičen na neko snov iz hrane, je potrebna izključevalna dieta. Le to sestavi veterinar na podlagi hrane, ki jo je pes zaužil v preteklosti. Izbira sestavine, ki jih pes še nikoli ni zaužil, saj nanje po vsej verjetnosti ni alergičen. Najboljša je doma pripravljena hrana, lahko pa se psu dajejo tudi hidrolizirane komercialne diete. To pomeni, da so beljakovine razcepljene na tako majhne koščke, da ne sprožijo alergičnega odziva pri psih. V primeru, da pes po hranjenju z izključevalno dieto ne kaže alergijskih znakov, to pomeni, da je alergičen na nekaj iz prejšnje diete. Ugotovitev potrdimo s hranjenjem s prejšnjo dieto.
Obstajajo pa tudi serološke preiskave. Pri teh vzamemo živali kri, iz katere odstranimo krvne celice in dejavnike strjevanja krvi. Tako dobimo krvni serum, zato se preiskave imenujejo serološke. V serumu ugotavljamo protitelesa E, ki so močno povišana pri alergijskem odzivu. Telo se namreč skuša braniti pred alergenom, ki ga prepozna kot nevarno snov s tvorbo velikega števila protiteles. Preiskave krvi so zanesljive za ugotavljanje alergij na snovi, ki se prenašajo po zraku, ne pa toliko za alergije na hrano in kontaktne alergije, kot so alergije na detergent, travo, kemikalije in druge snovi.
Če sumite, da je vaš ljubljenček na nekaj alergičen, zato ne odlašajte z obiskom veterinarja. Le ta bo lahko s pregledom ugotovil, kaj je vzrok simptomov. Če je naš ljubljenček občutljiv in ima pogosteje zdravstvene težave, ni odveč, če začnemo redno pisati dnevnik, kamor vnašamo nenavadna vedenja in zdravstvena stanja, njihovo trajanje, kaj je žival pojedla, kje se je gibala, je imela stike z drugimi živalmi in čim neobičajnim itd. Takšen dnevniški zapis je lahko v veliko pomoč pri izključevanju potencialnih alergenov in ugotavljanju vzroka alergijskih reakcij.
Preberite tudi:
