Serija PASJI BONTON predstavlja 10 najpogostejših vedenjskih težav pri psih in kako jih odpraviti.
Ločitvena tesnoba oziroma separacijska anksioznost je najpogostejša oblika stresa in tesnobe pri psih. Našega nežnega, ubogljivega in prijaznega psa lahko spremeni v nesproščenega uničevalca naše lastnine. Tako kot vsak problem, moramo tudi ločitveno tesnobo najprej prepoznati, da se lahko odločimo kako ukrepati.
Kako prepoznati ločitveno tesnobo?
Ločitvena tesnoba se pri psih kaže kot neželeno vedenje, ki se pojavi, kadar psa pustimo nekaj časa samega. Gre za močno razširjeno težavo, vedenje pa se od psa do psa lahko močno razlikuje. Nekateri psi tulijo, cvilijo, lajajo, začnejo se močno sliniti, v stanovanju izločajo seč in blato; drugi bruhajo, si sami povzročajo rane ali razgrizejo stvari.
Ker je spekter vedenjskih težav tako raznolik, je za pasje lastnike velikokrat težko identificirati vzrok težav kot ločitveno tesnobo. A vsa ta vedenja imajo skupen vzrok – hud strah oziroma stres, ki ga pes doživlja, ko ga pustimo samega.
Kaj ločitvena tesnoba NI?
Mnogo vedenj, ki bi jih lahko označili za posledice pasje ločitvene tesnobe, so pravzaprav posledica pasjega dolgčasa. Dolgčasa zaradi katerega vaš pes odkrije priložnost, da se začne ukvarjati s svojimi “hobiji”, brez nevarnosti neodobravanja z naše strani. Bodite pozorni na obnašanje svojega psa. Morda pes od časa do časa nekaj “ušpiči”, ne glede na to, ali ste vi doma ali ne. Morda preprosto uživa med odstranjevanjem polnila iz vaše blazine ali pa med brskanjem po smeteh. Pogosto so takšna vedenja, posledica samostojnega učenja, pri katerem so ga spodbujale nagrade (priboljški v smeteh ali pa le zabava), ki si jih je priskrbel sam. Takšnega vedenja se je najverjetneje seveda naučil, ko vi niste bili prisotni in mu je bilo resnično dolgčas. Če se takšno vedenje ne ponavlja ves čas, vendar se ponavlja po navadi takrat, kadar je njegov urnik na nek način spremenjen. Na primer, ko se vrnete domov, nato pa spet takoj odidete namesto da bi ga peljali na sprehod. V takšnem primeru vzrok njegovega obnašanja najverjetneje ni ločitvena tesnoba.
Kaj JE ločitvena tesnoba?
Separacijsko anksioznost lahko prepoznate takrat, ko je pes pod stresom vedno, kadar ga pustite samega. Ni važno ali ste odšli iz stanovanja za nekaj ur ali nekaj minut. Vaš pes začne doživljati stres v trenutku, ko odidete. Pogosto so separacijsko anksiozni tisti psi, ki ves čas preživijo ob svojem lastniku – tudi v času spanja.
Kateri psi trpijo za ločitveno tesnobo?
Gre za psihično stanje, ki lahko prizadene prav vsakega psa. Včasih povzroči ločitveno tesnobo že selitev ali pa samo sprememba v dnevnem urniku. Pse, ki doživljajo ločitveno tesnobo bi na grobo lahko razdelili v dve skupini, pri čemer pasma in spol psa nimata nobenega vpliva. Prva skupina so psi, ki imajo lahko nizko samozavest ali pa so le pretirano intenzivno navezani na lastnika. To se po navadi kaže tako, da pes lastniku po hiši venomer sledi. Druga skupina pa ni tako močno navezana na lastnika, ampak le ni navajena biti sama, saj je vedno kdo ob njih in se jih vedno jemlje s sabo.
Najverjetneje gre za ločitveno tesnobo, če:
- Vaš pes žveči veliko stvari, vendar se še najraje posveti stvarem, ki dišijo po vas kot so na primer, umazana oblačila – predvsem spodnje perilo in nogavice ali pa fotelj, na katerem običajno sedite ali pa možne izhode iz stanovanja in njihovo okolico (npr. zavese pri oknih). Ne pozabite, da v primeru separacijske anksioznosti, vaš pes to počne le kadar vas ni doma. Če to počne tudi kadar ste doma, potem imate drugačno težavo.
- Pes ostane blizu stvarem, ki kar najbolj dišijo po vas. Prežvečene stvari, bodo torej še vedno tople, ko se boste vrnili domov.
- Pes se polula ali pokaka na lokacijah na katerih tega ne bi smel početi. Včasih to stori tudi na več različnih lokacijah.
- Pes neprekinjeno laja čez cel dan, morda po začetnem cviljenju. Takšno lajanje nima prekinitev.
- Pes se vedno obnaša tako, kadar ga pustite samega. Tudi, če ste odšli le za pol ure ali manj.
- Pes podivja od veselja, ko se vrnete in vas navdušeno pozdravlja. Še vedno lahko opazite, da je pod stresom, anksiozen in opotekajoč, ko vas zagleda. Zaradi vseh stvari, ki jih je med vašo odsotnostjo uničil, pa ne bo pokazal niti kančka krivde ali obžalovanja. Kako bi le lahko, ko pa ste spet ob njemu?
- Z uničevanjem stvari prične skorajda takoj za tem, ko odidete; morda pa tudi malo preden se spet vrnete domov.
- Pes spi z vami. To ne pomeni, da vsi psi, ki spijo skupaj s svojimi lastniki, trpijo za separacijsko anksioznostjo. Pomeni le, da pes, ki lahko preživi noč brez vas, lahko preživi tudi takšen dan.
- Nekateri psi so zadovoljni če je ob njih kdorkoli. Pri nekaterih psih, ki so bolj navezani le na enega človeka, pa se bo tesnoba povečala.
- Opazite, da vsakič, ko se pripravljate na odhod, pes postane živčen.
- Pes vam ves čas sledi in zahteva vašo pozornost, kadar ste doma.
Kateri znaki spremljajo ločitveno tesnobo?
Včasih povzroči ločitveno tesnobo že selitev ali pa samo sprememba v dnevnem urniku. Stres, ki ga povzroči ločitvena tesnoba, je pri prizadetih psih tako močan, da se pojavijo zdravstveno pomembna znamenja: zviša se število srčnih utripov, drugi centralno vodeni funkcionalni centri telesa oddajajo povečane ali zmanjšane signale, to pa povzroči prej omenjeno močno slinjenje, neobvladano izločanje seča in blata pa tudi bruhanje. Zaradi stresa se pes začne vesti na nezaželene načine. Takoj ko žival (ali pa tudi človek) zaide v hud stres, mora telo najti načine, da ga omili in tako ohrani duševno in telesno ravnotežje.
Kako odpraviti ločitveno tesnobo?
Ločitveno tesnobo se odpravlja počasi in postopoma. Važno je, da psa ne kaznujemo, saj s tem stres še povečamo in težavo le še poslabšamo. Najbolje je s postopnim navajanjem na samoto začeti že pri mladičku, da nimamo težav kasneje. Psa najprej navajamo, da je sam le nekaj minut, kar postopoma podaljšujemo. K psu se vračamo, ko je le ta umirjen in ne laja. Lahko začnemo tudi z navajanjem na samoto v določenem predelu hiše oziroma stanovanja. Določimo mu prostor za počitek in mu z omejitvami pokažemo, da ne more biti nenehno ob nas.
Ko odhajamo od doma, naredimo to čim bolj neopazno, mirno in hitro, brez poslavljanja, s katerim bi mu le poglobili stres. Pol ure pred odhodom ga bolj ali manj ignoriramo, da ni prevelike razlike v naši pozornosti ob odhodu. Psa pred tem utrudite, da bo večja možnost, da se bo prej umiril in zaspal. Pustimo mu žvečljive priboljške in igrače, s katerimi se lahko zamoti.
Ko pridemo domov ga ne pozdravljamo in ne spodbujamo njegovega že tako pretiranega navdušenja - v resnici njemu to predstavlja stres. Ignoriramo ga in ga mirno pozdravimo šele kasneje, ko se umiri. V kolikor pes iz stresa uničuje stvari, je pomembno, da ga ob prihodu domov ne kaznujete, saj bi mu s tem še povečali strah, še z vašim prihodom domov. Predmete, katere lahko uniči enostavno odstranite. Psa lahko navadite tudi na bivanje v prostoru oz. predelu, kjer ne more povzročiti škode, na boks ali neko ogrado. To storite postopoma med tem, ko ste z njim doma, kasneje pa navado uporabite ob vašem odhodu od doma.
Ločitvena tesnoba je pogost in dolgotrajen pojav. Gre za hudo psihično stisko psa, zato ne pričakujte spremembe kar čez noč. Rezultate boste dosegli s postopnim spreminjanjem vedenja. Predlagamo posvetovanje s strokovnjakom za pasje vedenje ali pasjim trenerjem, ki nam bo nudil nasvete in pomoč pri navajanju psa na samoto, da bo postopek čim bolj uspešen. Vsekakor se da narediti veliko in je prav da temu posvetimo svojo predanost in čas, da s tem svojemu psu olajšamo življenje za v prihodnje.
Iz serije Pasji bonton si preberite tudi:
1. Lajanje
