Serija PASJI BONTON predstavlja 10 najpogostejših vedenjskih težav pri psih in kako jih odpraviti.
Če bi opazovali vedenje daljnih sorodnikov psov v divjini, kot so lisice in volkovi, bi bilo eno od tipičnih naravnih vedenj tudi kopanje. Živali skopljejo luknjo v tla, kamor posadijo svoje mladiče. Na ta način jih zavarujejo pred ekstremnimi temperaturami (vročino in mrazom) in pred plenilci. Tudi naši psi imajo še vedno potrebo po kopanju in ležanju na udobnem mestu. To je razlog, da včasih opazimo, da naš pes popraska po tleh in se nekajkrat zavrti okoli svoje osi, preden se uleže, pa čeprav v svoji postelji, na preprogi ali kavču. Nekateri psi so bolj In nekateri manj nagnjeni h kopanju, a kadar pes to počne pretirano in na neprimernih mestih, nas lahko precej ujezi. V nadaljevanju preberite različne razloge za kopanje ter kako to navado preusmeriti, da bomo zadovoljni mi in pes.
Zakaj psi kopljejo
Preden se lotite preusmerjanja neželenega vedenja, pozorno opazujte vedenje svojega psa in razmislite, kaj bi lahko bil razlog in motiv za njegovo kopanje. Le tako boste lahko zares uspešni pri kasnejšem preusmerjanju njegovega vedenja.
- Da jim je udobno in ne prevroče
Psi kopljejo in krožijo po površini, da bi jo naredili udobnejšo in zrahljano za ležanje. Zato morda podobno vedenje, kot pri kopanju zunaj, opazite tudi, preden se pes uleže v svojo posteljo. V vročih dneh si bo pes strateško izbral senčen in varen prostor in si izkopal luknjo za ležanje, saj ga bo to še dodatno hladilo.
- Za zabavo
Obstaja veliko psov, ki enostavno obožujejo kopanje. To je zanje način za sproščanje energije, igranje in zabava. Tudi majhni otroci imajo željo po kopanju in se zato radi igrajo v peskovnikih. Psi, ki kopljejo le za zabavo, ne bodo tako strateško izbirali mesta za kopanje, temveč bomo luknje opazili vsepovsod. Med kopanjem bodo zavzeli igrivo držo ter kopanje dopolnjevali z igrivimi krogi teka. Peščene in mivkaste površine so še dodatno veselje in kar vabijo pse h kopanju. Veliko psov se ne more upreti vonju svežega gnoja in bodo z veliko vnemo kopali po njem.
- Da zakopljejo dragocene predmete
Vam je znan prizor, ko psu namenite slastno kost iz juhe, ta pa se, namesto da bi v njej užival, raje odpravi na dvorišče in se loti zakopavanja? Gre za normalno vedenje. Psi radi zakopavajo hrano, kosti, igrače in vse ostalo, kar jim je ljubo. To vedenje je bilo bistveno za preživetje prednikov psa v divjini. Na ta način so lahko hrano varno skrili in se vrnili kasneje, ter jo pojedli. Zato je popolnoma razumljivo, da ta nagon ostaja tudi v današnjih psih. Če bo pes imel možnost, bo zunaj izkopal luknjo, vanjo položil predmet, ter s smrčkov čez nasul prst. Notranji psi to vedenje pogosto nadomestijo s skrivanjem predmetov pod kavč, preprogo ali v kup umazanega perila.
- Lovljenje plena pod zemljo
V nekaterih lovskih psih, terierjih in podganarjih ostaja prirojena želja in nagon po lovljenju pod zemljo živečih živali. Ko takšen pes odkrije luknjo, v kateri je skrita žival, bo neumorno kopal v globino z željo, da bi jo ujel. Stoletja so se spodbujali takšni nagoni psi mnogih pasmah, ustvarjenih v ta namen. Seveda je sedaj težko dopovedati našemu psu, da naj se ne zmeni za naravni nagon in da je lovljenje glodavcev brez smisla.
- Zaradi ločitvene tesnobe
Preden se lotimo odpravljanja in preusmerjanja neželenega kopanja, se moramo obvezno prepričati, da ni vzrok za kopanje ločitvena tesnoba. Gre za psihološko motnjo, ki psom povzroča hud stres in nervozo, ki si jo lahko ublažijo tako, da kopljejo. Njihov namen je lahko tudi, da bi ušli iz ograde in se vrnili bližje članom družine ali enostavno ušli iz samote. Več o ločitveni tesnobi smo pisali v članku PASJI BONTON 2 – Ločitvena tesnoba.
- Uživanje neužitnih snovi
Nekateri psi med kopanjem zaužijejo prst, korenine, kamenje ali druge neužitne predmete. Psi, ki kopljejo z namenom uživanja in goltanja izkopanega, so po navadi izbirčni pri izbiri prsti in mesta za kopanje. To pomeni, da bomo luknje našli le na vedno istih, specifičnih prostorčkih. Opazujmo psa med kopanjem in se prepričamo, da zraven ne golta neužitnih stvari, saj bi to lahko bilo nevarno za njegovo zdravje in prebavo.
- Kopanje za pobeg
Nekateri psi zavzeto kopljejo rov pod ograjami ali vrati z namenom uiti ven in uživati v samostojnosti in svobodi. Za nekatere pasme je to še posebej značilno, na primer za sibirske haskije in akite. Pozanimajmo se o lastnostih pasme, informirajmo se ter za mnenje vprašajmo tudi vzreditelja. Čim opazimo,d a je naš pes nagnjen k pobegih, moramo obvezno povišati ograjo in poskrbeti za trdne temelje in podlago, skozi katere se pes ne bo mogel prikopati na prostost.
Kako preusmeriti neželeno kopanje
Kot vidimo, je kopanje povsem normalno in naravno vedenje psa. A ker nas luknje na naši sveže zasajeni gredici rož morda ne navdušujejo v takšni meri kot našega psa, je potrebno najti kompromis in vedenje preusmeriti.
Zlato pravilo je – zagotovite psu dovolj aktivnosti in gibanja. Le utrujen pes je srečen in ubogljiv pes. Pogosto psi kopljejo, ker se jim zdi to edini možni in najbolj primerni način za sproščanje presežka energije. Zato to raje nadomestimo z daljšimi, bolj aktivnimi sprehodi, več igre, vajami poslušnosti in raznovrstnimi aktivnostmi.
Preusmerjanje vedenja, ki je globoko zakoreninjeno v naravi vašega psa, bo vzelo kar nekaj časa in ne pričakujte rezultatov čez noč. Če nas to vedenje zares moti se mu posvetimo, bodimo dosledni in vsi domači upoštevajmo enaka pravila. V tem obdobju pes ne sme biti nikoli sam brez nadzora in s priložnostjo za kopanje. Kadar nas ni v bližini naj bo torej pes notri v stanovanju ali v pesjaku, kjer ne bo mogel kopati. Če ima navado vedno zakopati kost, ki jo dobi, mu raje ne dajmo tega motiva in kosti nadomestimo z igračkami za žvečenje. Doslednost je pri preusmerjanju vedenja nujna.
Kadar imamo čas in priložnost za opazovanje našega psa, mu dajmo možnost, da začne kopati. Cilj je kopanje povezati z negativnimi asociacijami. V zemljo, kjer najraje koplje, lahko zakopljemo napihnjene balone. Ko bo pes prišel do njih, bo glasen in nepričakovan pok ustvaril negativno asociacijo s kopanjem. Lahko si pripravimo tudi cev za vodo in vsakič, ko želi naš pes začeti kopati, ga poškropimo s curkom vode. To neprijetno presenečenje bo hitro povezal s kopanjem. Vsekakor so takšni načini veliko bolj efektivni, kot naše dretje, vreščanje in lovljenje psa. Tako si pes namreč misli odlično, pridružili so se mi pri igri, kopanje je zares zabavno. Obstaja še ena metoda, ki bo psa odvrnila od kopanja. Ko zakopavamo predhodno izkopane luknje, v vsako postavimo še del iztrebka našega psa. Ta vonj ga bo odvrnil od kopanja na tem mestu. Nekateri strokovnjaki pravijo, da ima to še dodatno močen učinek, če pes pred iztrebljanjem uživa ananas, saj da ta iztrebkom dodatno neprijeten vonj. Ne najbolj čista in enostavna metoda, a se v mnogih primerih dobro obnese. Mesta na dvorišču, ki jih zares želimo zaščititi pred kopanjem, je najbolje ograditi z ograjo ali žico.
Če smo predhodno ugotovili, da naš pes koplje s posebnim razlogom, raje odpravimo vzrok in kopanje se bo samo po sebi zmanjšalo oziroma prenehalo. Psu, ki se želi v izkopani luknji le ohladiti, dodatno izolirajmo uto, mu pripravimo senčen hladen prostor, bazenček z vodo ali najbolje notranji, klimatiziran prostor. Poskrbimo tudi, da bo prostor za ležanje za psa udoben.
Če pes rad zakopava kosti, mu raje ponudimo igrače za žvečenje in priboljške, ki se jih zgrize v krajšem času. Če mu namenimo kost, mu jo vzemimo, še preden jo bo imel priložnost zakopati.
Če gre za lovljenje glodavcev ter drugih pod zemljo živečih živali, grajanje ne bo imelo nobenega učinka. Gre za prirojen nagon, ki se mu pes ne more izogniti. Če imamo na dvorišču glodavce, je tako najpametneje, da nastavimo pasti ter nepovabljene goste sami humano preselimo drugam.
Ker je psom kopanje velika zabava in sprostitev ter nekaj naravnega, je morda pametno, da določimo poseben prostor, kjer bo kopanje dovoljeno (kot peskovnik pri otrocih). Tam mu nasujmo peska ali mivke ter ga spodbujajmo in pohvalimo, kadar koplje tam. Tam se lahko na takšen način celo skupaj igramo. Ostala mesta so lahko ograjena ali kopanje tam preusmerjamo s prej opisanimi metodami.
Česa NE početi
Nikoli kasneje psa ne odvedimo na mesto, kjer je prej kopal in ga oštevajmo ali kaznujmo. Pes ne more povezati svojih predhodnih dejanj s kasnejšim oštevanjem, saj živi le v trenutku. Kasnejše oštevanje ne bo preprečilo kopanja v prihodnje, saj pes ne bo razumel, kaj mu želimo dopovedati. Naša reakcija ga bo le prestrašila in zmedla in uničili bomo naš vzajemen odnos, brez da bi karkoli dosegli. Najbolj pomembno je tempiranje in doslednost naših reakcij in to je edina pot do želenih dolgoročnih rezultatov.
Iz serije Pasji bonton si preberite tudi:
1. Lajanje
