PASJI BONTON 6 – Prosjačenje pri mizi
Serija PASJI BONTON predstavlja 10 najpogostejših vedenjskih težav pri psih in kako jih odpraviti.
Poznate občutek, ko vstopite skozi domača vhodna vrata in cela hiša diši po sveže pečenih piškotih ali kosilu s štedilnika? In vas kar same od sebe, brez da bi razmišljali, odnese v kuhinjo, da preverite, kaj je novega? Nekaj podobnega se dogaja tudi psom, ki se težko uprejo slastnim vonjavam naše večerje. Ker vedo, da rado kdaj pa kdaj kaj »pade z mize« zanje, bodo vztrajno sedeli tik zraven nas ko jemo, nam namenjali proseče sestradane poglede in malo pocvilili, ter bodo tako kmalu nagrajeni s slastnim zalogajem.
To je vaja, ki se jo mladički najhitreje naučijo. Nekaj prosečih pogledov in hitro so nagrajeni s slastnim zalogajem z mize. Nato ta lušten mladiček zraste v 50kg težkega bernardinca in kar naenkrat se jezimo, ko se nam slini nad krožnikom. Ali pa v manjšega Jack Russell terierja, ki cvili, laja in skače po nas v času kosila. Razumljivo je, da mnogo lastnikov to moti in ne odobravajo prosjačenja pri mizi. Še nekaj dodatnih razlogov, zakaj prosjačenje in dajanje človeške hrane z mize ni priporočljivo:
- Nekatera človeška hrana je za pse škodljiva in celo nevarna. Seznam psov nevarne hrane najdete tukaj: Česa vaš pes ne sme jesti
- Nekatera človeška hrana lahko našemu psu ne ustreza, čeprav mu tekne. Posledica so lahko hude prebavne težave. Pogosto je problematična pikantna hrana.
- Spodbujanje takšnega vedenja vodi v navado in morda celo v obsesijo. Ko želimo uvesti spremembe, lahko pes odreagira skrajno (glasno tuljenje, morda celo agresija), saj to že avtomatsko jemlje kot svojo pravico in prosjačenje dojema kot njegovo nalogo pri kosilu, za katero je nagrajen. Ne čudite se, če morda naslednjič, ko ne dobi nič, kar sam izmakne kaj iz vašega krožnika.
- Psa zmede, če po navadi dobiva priboljške z mize, naslednjič, ko imamo obiske, pa zahtevamo, da sedaj pa leži v svoji postelji in ne prosjači pri mizi. Pes mora imeti stabilna pravila, ki držijo vedno ali nikoli, vse kar je nekje vmes le izbija našo avtoriteto in zmede psa.
Na koncu je vse v odločitvi lastnika. Lahko ste previdni pri izbiri primerne hrane s krožnika in hranite svojega psa pod mizo pri vseh obrokih. Seveda to velja le dokler je pes popolnoma neagresiven in to počnemo iz lastnega zadovoljstva. V nasprotnem primeru se obrnimo po pomoč k profesionalnemu trenerju za pse. Če se odločimo, da nam takšno vedenje ni všeč in želimo to motečo navado spremeniti, pa bomo potrebovali disciplino, vztrajnost in doslednost. Pravila odvajanja prosjačenja so slišati nadvse preprosto, njihova izvedba pa je ena najbolj zahtevnih nalog, kar si jih lahko zamisli pasji lastnik.
KLJUČ št. 1 – POPOLNO IGNORIRANJE
Recept za uspešno odvajanje prosjačenja pri mizi je le eden – popolno ignoriranje prosečega psa. Ko se odločimo, da bomo psa tega vedenja odvadili, se najprej o tem pogovorite z ostalimi člani družine. Vsem mora biti jasno, kako pomembno je, da od sedaj naprej vsi ignorirate psa pri mizi. Pes vam naloge zagotovo ne bo olajšal in bo poskušal na vsak način pridobiti vašo pozornost.
KLJUČ št. 2 – PROSEČEMU PSU NIKOLI NE DAMO HRANE
Naslednji napotek se vam bo zdel čisto logičen, a v praksi ima z njim težave veliko ljudi – prosečemu psu nikoli ne damo hrane. Še več, od sedaj naprej ne sme pes pri mizi dobiti niti koščka hrane, brez izjem. Tudi, če nam kaj pomotoma pade na tla, to takoj pospravimo in ne prepustimo »čiščenja« psu.
Torej, ponovimo še enkrat. Ko se bo pes pri kosilu usedel poleg nas in nam namenjal proseče poglede, mu ne smemo nakloniti NOBENE POZORNOSTI – ne besede, ne dotika, ne pogleda. Tudi naši ukazi »ne«, »fuj« in »stran« pomenijo male zmage za psa, saj njegove metode še vedno zbudijo našo pozornost in je s tem delno nagrajen. Vsi vemo, kako težko je to, a zadržimo se in psa popolnoma ignorirajmo, kot da ga ni tam.
KLJUČ št. 3 - Pričakujmo, da bo šlo na slabše, preden se bo izboljšalo.
Ker kar naenkrat njegovi proseči in sestradani ne delujejo kot po navadi, bo pes zmeden. In ker bo mislil, da ste samo malo pozabili nanj, bo povečal intenzivnost svojega prosjačenja. Začel bo s cviljenjem in ker še vedno ne bo učinka bo to naraslo v tuljenje in zraven vas bo morda še dregnil s tačko, da vas opomni, da tudi on pričakuje svoj del kosila. Vse to so izjemno zahtevni čustveni izzivi za lastnika. Naj se vam pes ne smili, saj bo on dobil svoj obrok pasje hrane, kot po navadi in ni zares lačen. Ne mislite, da vas bo imel sedaj kaj manj rad ali da bo užaljen – gre le za navado, ki smo ga je navadili in je sedaj spremenjena. Najslabše, kar lahko naredite je, da vztrajate nekaj časa, nato pa popustite in mu vseeno daste nekaj, samo da bo tiho. S tem psa naučimo, da četudi bo trajalo pol ure, če bo vztrajen in močno prosil, ga na koncu čaka nagrada. In naslednjič bo z veseljem vztrajal še dlje.
KLJUČ št. 4 – Vse je v vztrajnosti
Če smo uspešno preživeli prvo kosilo, je to že prvi korak na poti k cilju. Sedaj moramo vztrajati, saj pes težko spremeni svoje navade in za to potrebuje čas. Pričakujte, da bo pes pri mizi prosjačil še nekaj tednov, preden bo postopoma dojel, da tam ni nič zanj. To bo učinkovito le, če bomo izjemno dosledni ter vztrajni in v vsem času ne bo dobil niti malega zalogajčka z mize. Pazimo, da na dogovorjena načela opozorimo tudi goste. Enkrat se bo nekdo zmotil in spet smo na začetku.
Lažje bo, če psu med obroki preprečimo dostop do mize. Če ima svoj boks, ga lahko med kosilom zapremo. Lahko ga tudi zapremo v sosednjo sobo ali mu preprečimo dostop z otroškimi vratci. Tako bo kosilo manj stresno za nas in za psa. Psa lahko zamotimo, da bo imel med kosilom početi kaj drugega kot prosjačiti. V za to namenjene igrače mu nabašite priboljške in tako bo imel kar nekaj dela. Priporočljivo je tudi, da psa pred vašim obrokom utrudite, saj bo imel tako manj energije, volje in želje po prosjačenju.
Po nekaj tednih preizkušanja našega potrpljenja, zvitega igranja na naša čustva in stroge samodiscipline bomo dosegli cilj, da bo pes sproščeno ležal v kotu med našim kosilom. Veliko dela si prihranimo, če smo dosledni že pri mladiču in že od začetka doma vzpostavimo red glede pravil hranjenja pri mizi. Tega se moramo vsi domači zelo strogo držati, drugače pes tega ne bo videl kot pravilo in bo hitro osvojil veščine prosjačenja. A nikoli ni prepozno in vsakega psa se da odvaditi prosjačenja, če bomo le mi dovolj trdni, da ne popustimo prosečim pasjim očem.
Iz serije Pasji bonton si preberite tudi:
