Psi in ljudje smo si različni. Vendar je veliko lažje vzpostaviti dober odnos med odraslim človekom in psom, kot pa med majhnim otrokom in psom. Tako kot otroci ne razumejo psov, tudi psi ne razumejo otrok in zaradi tega lahko pride do nesporazumov. Zato imajo starši pomembno nalogo pri vzpostavljanju harmonije med otrokom in psom, kar pa se obrestuje tako za psa kot otroka, ki se nauči empatije in odgovornosti.
Če se odločamo za novega psa, je pomembna že sama izbira. Izberemo psa, ki je družaben in ima rad ljudi, še posebej otroke. Tak pes bo prizanesljivejši v trenutkih, ko mu bo otrok stopil na rep ali padel čez njega. Prav tako je dobro, da psa steriliziramo ali kastriramo, saj so takšni psi mirnejši. 80 odstotkov pasjih ugrizov povzročijo nekastrirani samčki.
RAZUMEVANJE PASJEGA VEDENJA
Ključ do razumevanja psov je branje njihove govorice telesa. Ta je način, kako se psi sporazumevajo med sabo in kako svoje počutje sporočajo tudi nam. Razumevanje nam pomaga pri spoznavanju psov in pri presojanju, ali je naš otrok ob takem psu varen.
Pri spoznavanju naj otrok pristopi do psa počasi, z iztegnjeno roko in prstke oblikuje v pest, da jih pes povoha. Če pes odreagira sproščeno in maha z repom ali na hitro povoha roko in je videti zadovoljen, je za otroka varno, da ga poboža. Če pa obrne glavo stran, se umakne, laja ali renči, naj otrok psa ne boža. Psi imajo občutljiva ušesa in oči, poleg tega jim vrh glave predstavlja mrtvo točko, katere ne vidijo, zato jih je bolje božati ob straneh vratu, pod brado, po prsih in po hrbtu. Večina psov ima raje počasne, nežne gibe, kot hitro trepljanje.
Psi ne marajo objemanja. Nekatere se da naučiti, da sprejmejo objeme, vendar to ni njihovo naravno vedenje.
Nekateri psi se včasih ob otrocih počutijo nelagodno. Kadar kažejo katere od značilnih signalov, je potrebna intervencija starša, saj se na ta način lahko prepreči trenje med otrokom in psom. Znaki vključujejo:
- lizanje lic
- zehanje
- stresanje telesa
- zamrzovanje (psi so čisto pri miru preden bodo ugriznili)
Psi so pogosto ob otrocih preveč razigrani in lahko nenamerno poškodujejo otroka. Poznamo različne načine, da pomirimo preveč energične pse. Da psi na primeren način sprostijo nekaj energije, jih lahko naučimo različnih ukazov in jih treniramo. Poznamo tudi vajo, pri kateri nagradimo psa, ko se umiri in s tem spodbudimo takšno vedenje. Pomaga tudi primerna hrana in nanos nekaj kapljic sivkinega olja na del vratu med rameni. Nekateri psi pa se pomirijo, ko jim nadenemo tesno majico.
PRIPRAVA NA PRIHOD DOJENČKA
Če pričakujemo dojenčka, je dobro, da psa pripravimo na njegov prihod. Na jokanje in oglašanje ga lahko navadimo s poslušanjem CD-ja s takšno vsebino. Na vonj pa ga navadimo tako, da iz porodnišnice prinesemo dojenčkovo odejo. Nekateri strokovnjaki priporočajo, da psa navadimo na zibanje dojenčka v rokah. Pes mora biti pri tem pri miru, kar nagradimo.
Včasih je potrebno zamenjati pohištvo, igre kot so »prinesi« omejimo na zunanji prostor. Če pes spi v naši spalnici, ga navadimo, da spi v drugem prostoru ali mu kupimo pasjo uto. Ne smemo ga klicati z istimi imeni, kot bomo klicali dojenčka, saj to psa zmede. Pred prihodom dojenčka, moramo psa socializirati, poskrbimo, da se druži tudi z majhnimi otroki. Da se izognemo težavam ob prihodi otroka, s psom pridno treniramo vaje v poslušnosti. Pes, ki je poslušen in navajen rutine, bo manj tesnoben, zahteven in bo rabil manj pozornosti, ko pride dojenček.
Če psa ustrezno pripravimo na dojenčkov prihod, večinoma ni težav. Vendar pa se zgodi velik preobrat, ko se dojenček začne plaziti naokoli. Tako lahko preišče tudi kotičke, ki so bili včasih samo njegovi, prav tako lahko pride do njega kadarkoli hoče. V tem obdobju lahko vidimo, ali bo naš pes imel probleme z dojenčkom. Opazujemo, če je živčen ali sproščen in kako se obnaša, kadar držimo otroka v naročju.
Psi so pogosto zaščitniški do svojih stvari, še posebej igrač in odejic, zato je najbolje, da dojenček raziskuje brez prisotnosti psa, dokler nismo prepričani, da je pes sproščen ob dojenčku. Pes mora imeti prostor zase, kamor se lahko umakne. Otroci so zelo naporni in lahko psu sledijo cel dan. Poskrbeti moramo, da dojenček ne spravi psa v kot, saj se pes tako počuti ogroženega.
Dojenčki ne morejo razumeti, da morajo biti nežni do živali, vendar pa jih je potrebno navajati na to, kar se da zgodaj. Vzamemo dojenčkovo ročico in nežno pobožamo psa. Nikoli ne smemo vsiljevati stika med otrokom in psom. Če pes ni sproščen, je najslabše, kar lahko naredimo, da ga držimo in pustimo otroku, da ga boža. S tem bomo dosegli, da se bo pes samo še bolj izogibal otroka, saj si bo zapomnil takšne trenutke kot strašljive.
Da bodo imeli psi otroke raje, poskrbimo, da se dogajajo prijetne stvari ob prisotnosti otrok. Z dojenčki in otroki se je potrebno veliko ukvarjati, zato se pes, ki je bil prej glavna zvezda, zdaj počuti zapostavljenega. Ko otrok zaspi, se zato ukvarjajmo z njim. Medtem, ko pa skrbimo za otroka, mu lahko mečemo igrače in ga nagradimo, če se lepo obnaša.
UČENJE OTROK
Psi, ki otrok niso navajeni, lahko interpretirajo otroško navdušenost kot grožnjo. Otroci so lahko zelo grobi in impulzivni ter nepredvidljivi, česar se psi ustrašijo. Zato je potrebno otrokom dopovedati, da so psi občutljiva bitja, ki jih morajo spoštovati in biti do njih pozorni ter prijazni. Otroci naj poskusijo biti ob stiku s psom čim bolj mirni in sproščeni.
Ob prihodu novega psa, naj se otroci psu prilagodijo in se igrajo malce tišje, da ga ne prestrašijo. Otroke naučimo pasje govorice telesa, tako da dobijo vpogled v to, kako se psi počutijo in se lahko glede na to do njih primerno vedejo. Izogibajo naj se direktnemu očesnemu stiku, saj psi to pogosto razumejo kot tekmovanje v avtoriteti in se lahko vedejo agresivno. Igranje psov in otrok vzpodbujamo, vendar pa otroci ne smejo porivati ali vleči psov, da bi storili želeno. Če so vaje za pse pretežke, jih ustrezno prilagodimo.
Da spodbudimo dober odnos med otrokom in psom, naj otroci sodelujejo pri dejavnostih, ki jih imajo psi najraje. Če pes na primer uživa, ko ga češemo, lahko to prepustimo otrokom. Vendar pa naj otroci nikoli ne krajšajo nohtov psom, saj so psi na to zelo občutljivi. Otroci lahko polnijo pasje posodico s hrano in jim od časa do časa ponudijo priboljšek, vendar pa moramo paziti, da tega ne počnejo ves čas, saj to ni dobro za pasje zdravje. Prav tako naj se ne dotikajo pasje hrane in njihovih igrač, in pustijo pse na miru, ko jedo ali grizejo kost. Pri hranjenju pse naučimo, da ne skačejo in da sede počakajo na svoj obrok.
Otroke lahko naučimo, da se postavijo pokončno, z rokami tesno ob telesu, kadar so psi preveč razigrani in skačejo na njih. Tako se psom ne bodo zdeli zanimivi, in kmalu se bodo skakanja odvadili. Mlajši otroci naj ne peljejo psov na sprehod brez prisotnosti odrasle osebe. Lahko se namreč znajdejo v nepričakovani situaciji, v kateri ne bodo vedeli, kako ravnati.
Pomembno je tudi, da otroke naučimo, da tudi psi potrebujejo svoj osebni prostor in jih je treba pustiti na miru, ko se umaknejo, na primer v svojo uto.
NADZOR
Potreben je stalen nadzor pri druženju majhnega otroka in psa, še posebej, če je otrok mlajši od štirih let in v primeru, da se otrok in pes šele spoznavata. Ker prihaja pogosto do nesporazumov, lahko tako preprečimo marsikateri ugriz, ki je lahko tudi posledica igranja.
Paziti moramo, da pasja zdravila, na primer tablete proti parazitom, niso na dosegu otrok. Dobro je, da en del vrta namenimo samo otroku oziroma dojenčku tudi zaradi pasjih iztrebkov.
Preberite si tudi:
