Psi regulirajo svojo telesno temperaturo na nekoliko drugačen način kot ljudje. Ko se njihova telesna temperatura poviša, se poveča pretok krvi na površju kože in na ta način odda nekaj toplote. Tudi ko pes vdihne, zrak potuje skozi nosnice in se ohladi preden doseže pljuča (manj učinkovito pri psih s potlačenim gobčkom).
Ko postane še bolj vroče in vlažno, psi začnejo ohranjati telesno temperaturo s pomočjo dihalnega sistema - začnejo sopsti. Psi se ne potijo, razen minimalno skozi nožne blazinice. Ko jim je vroče njihovi možgani pošljejo signal različnim delom telesa. Srce in pljuča mu začnejo delovati hitreje in pospeši se dihanje. Ko pes sope ima odprt gobec in jezik visi ven. Zrak vdihava skozi nos in izdihava skozi usta. Ko izdihan zrak prečka jezik, slina in vlaga izhlapita, kri v jeziku se ohladi in zaokroži po telesu.
1. Pes mora vedno, še toliko bolj nujno pa v toplejših dneh, imeti na voljo svežo in hladno vodo. Posoda z vodo se lahko tudi prevrne, na soncu pa se voda hitro segreje, zato jo preverjamo in zamenjamo večkrat na dan. S seboj jo vzamemo tudi na daljše sprehode.
2. Psa v vročih dneh sprehajamo v jutranjih in zgodnjih dopoldanskih ter večernih urah. Ob aktivnostih v vročini in na soncu se namreč hitro pregreje. Vsekakor smo mi tisti, ki mu moramo v vročih dneh omejiti aktivnosti. To je še bolj pomembno pri aktivnih psih, ki bi se igrali dokler niso popolnoma izčrpani – v vročih dneh to ne pride v poštev in igro moramo še pravočasno prekiniti.
3. Psa ne puščamo v avtomobilu! V avtomobilu zrak ne kroži in se hitro segreva, zato lahko hitro postane »pečica« za psa. Vsako leto se zgodi nekaj smrti psov zaprtih v avtomobilu. Noben izgovor ni, da bomo le na hitro skočili v trgovino in da je zunaj dokaj oblačno ter da smo odprli okna. Pes se zaradi specifike reguliranja telesne temperature pregreje izjemno hitro in nastopi lahko vročinska kap. Poleg tega je to prepovedano tudi z zakonom in vas lahko prijavijo, kar ima še dodatne neželene posledice. Pes lahko doživi toplotni udar že po 15 minutah v avtomobilu!
4. Psu moramo omogočiti senčen in razmeroma hladen prostor za počitek. Če se le da, naj pes ne bo cel dan zunaj, vsekakor pa mora imeti senco v vseh urah dneva. Tudi doma mu lahko nastavimo ventilacijo, senčen prostor ali na tla položimo vlažno brisačo, da se pes lahko shladi (otroški bazenček s hladno vodo še toliko boljše).
Ne smemo vseh psov tretirati enako. Psi s temnim kožuhom absorbirajo več toplote. Psom z dolgim kožuhom ali bujno poddlako priporočamo striženje in nego v pasjem salonu pred poletjem. Kožuh se skrajša ali razredči in odstrani se odmrlo dlako v poddlaki, ki onemogoča kroženje zraka ob koži.
Hlajenje s pomočjo dihalnega sistema je pri psih s krajšim in potlačenim gobčkom manj učinkovito, zato moramo njih pred vročino še bolj skrbno zaščititi saj je možnost vročinske kapi zato še višja.
Starejši in pretežki psi težje regulirajo telesno temperaturo in so zato bolj občutljivi na temperaturne šoke. Namenimo jim posebno pozornost in jim pomagajmo, da se ne pregrejejo. Enako velja za pse s težavami s srcem in pljuči.
Tudi pse lahko opeče sonce, tako kot ljudi. Posebej dovzetni so psi s svetlo dlako in seveda goli psi, ki potrebujejo posebno nego. Pri svetlih in ostalih psi so še posebej občutljiva območja okoli smrčka, oči in konice ušes, kjer je dlaka redkejša in krajša in zato zadostno ne ščiti kože. Psa namažemo s prilagojenimi izdelki (lahko tudi sončnimi kremami primernimi za otroke – najboljše na čim bolj naravni osnovi, dosti psov jo želi namreč polizati s sebe) z zaščitnim faktorjem na občutljivih območjih in ga ne izpostavljamo močnemu soncu.
V vročih dneh se močno segreje tudi asfalt in pes si na njem lahko opeče tačke. Če se hoji po vročem asfaltu nikakor ne morete izogniti, lahko psu nadenete pasje čeveljčke, ki ga bodo varovali pred vročino.
Omenili smo že, kako pomembno je, da ima pes ves čas na voljo svežo, čisto in hladno vodo. Ne silimo ga h pitju, bo že pil ko bo žejen, a pomembno je, da mu je voda ves čas na voljo. Ko pes sope pospešeno izgublja tekočino v telesu zaradi izhlapevanja sline pri hlajenju. Drugače sta najpogostejša vzroka dehidracije driska in bruhanje.
Znaki, da je pes dehidriran so: suha usta, dlesni in smrček, zmanjšana elastičnost kože, vdrte krvave oči, malo ali nič urina, pospešeno dihanje, dlesni so lahko brez barve. Najlažje preverimo tako, da psu z dvema prstoma rahlo potegnemo kožno gubo na vratu navzgor. Če se ta postavi nazaj v prvotno stanje počasneje kot sicer, je pes dehidriran. Pri zdravem psu se vrne v prvotno stanje skorajda v trenutku. To je težje preveriti pri debelejših psih – pri njih raje potipajmo, če imajo suhe in lepljive dlesni. Samo za informacijo, psi naj bi na kilogram telesne teže potrebovali približno 30 mililitrov vode dnevno (upoštevajte tudi tekočino, ki jo zaužije s hrano, če ga ne hranile le s suho hrano).
Če opazite da je vaš pes dehidriran, mu ponudite vodo v manjših količinah, da preprečite bruhanje in se takoj obrnite po nasvet k veterinarju. Včasih močno dehidriran pes potrebuje posebno terapijo, poleg nadomestitve vode je pomembna tudi nadomestitev elektrolitov. Dehidracija lahko v vročih dneh nastopi zelo hitro in povzroči škodo na notranjih organih, zato je pomembno, da se takoj obrnemo na veterinarja. Zlato pravilo preventive pa je še vedno: vedno sveža, hladna voda.
Toplotni udar je stanje, ko telesna temperatura psa preseže 39°C, kar se na vročem soncu ali zaprtem avtomobilu lahko zgodi zelo hitro (tudi prej kot v 15 minutah). Psi, ki so doživeli zmeren toplotni udar, ko je njihova telesna temperatura narasla na 40 do 41°C, lahko ob pravilnem ohlajanju in ustrezni veterinarski pomoči dokaj hitro okrevajo, in to že v eni uri. Hujši toplotni udar, ko telesna temperatura preseže 41°C, pa se lahko konča tudi s smrtjo.
Kako spoznamo, da ima naš pes toplotni udar? Zelo značilno je hitro dihanje (sopenje), pa tudi srce bije precej hitreje. Če takemu psu pogledamo v gobček in opazimo motne sivkaste ali rožnate dlesni in živo rdeč jezik ter gosto in lepljivo slino, gre skoraj zagotovo za toplotni udar. Pes s toplotnim udarom lahko izgubi orientacijo in se ne zaveda, kje je, ne upošteva navodil skrbnika in videti je prestrašen. Lahko se pojavi tudi driska in bruhanje, vsebini izbljuvka pa je primešana kri. V hujših primerih žival pade v šok in v komo.
Če pri psu opazimo opisane znake in so izpolnjeni pogoji za toplotni udar (visoka temperatura), je treba ukrepati zelo hitro. Takoj moramo poklicati veterinarja in mu sporočiti, da prihajamo s psom, ki ima toplotni udar, medtem pa že začnemo ohlajati psa. Takoj ga umaknemo v senco in zagotovimo kroženje zraka okoli njega. Hladimo ga tako, da mu na trebuh, kjer je manj dlake, in na blazinice tačk pritiskamo mokre krpe ali ga po teh mestih polivamo s hladno vodo. Polivanje vsega telesa s hladno vodo ali celo potapljanje v vodo sta se izkazali kot neprimerni metodi, saj s tem lahko povzročimo šok in celo smrt. Psi se vedno lažje ohlajajo od spodaj navzgor, zato je vlažna hladna brisača na tleh bolj učinkovita kot polaganje vlažne brisače na hrbet.
Visoke temperature in njihove posledice moramo jemati resno, saj se lahko še prehitro končajo tragično. Poskrbimo za preventivo (voda, senca…) in bodimo pozorni na znake dehidracije ali vročinskega udara, da ju še pravočasno preprečimo.
Preberite si tudi: