Mačke preventivno cepimo proti nekaterim nalezljivim boleznim, ki so lahko zanje v nasprotnem primeru tudi usodne. S cepljenjem preprečimo ali vsaj omilimo resnost bolezni in zmanjšamo izločanje povzročiteljev.
Kdaj in kako je priporočljivo mačke cepiti?
Še posebej pomembno je zaščititi mlade živali, ki imajo še manj razvit imunski sistem in se zaradi tega težje branijo proti boleznim in pa živali, ki so pogosto v stiku z drugimi živalmi. Učinkoviti smo le na ta način, da živali nudimo zaščito celo življenje s ponavljajočimi cepljenji. Najbolj priporočljivo je cepljenje mladičev starih med 8 do 9 tednov, saj začne v tem času upadati število protiteles, ki jih dobijo od matere preko posteljice in s prvim mlekom. Nato ponovimo cepljenje čez 3 do 4 tedne. Zaradi spominskih celic, ki nastanejo v tem času, smo tako bolj učinkoviti, saj pride do tvorbe večjega števila protiteles. Nato ponavljamo cepljenje vsako leto. Mladička pa lahko cepimo tudi že pri 6. tednu starosti. V tem primeru cepljenje ponovimo čez 3 do 4 tedne in znova čez 3 do 4 tedne. Seveda pa lahko cepimo odraslo žival, tudi če ta še nikoli ni bila cepljena.
Pred vsakim cepljenjem mačko zdravimo proti parazitom. Cepljenje ni primerno za bolne živali, saj imajo oslabljen imunski sistem in je njihova sposobnost za tvorbo protiteles slabša.
Proti katerim boleznim mačke cepimo?
Mačke lahko cepimo proti mačji kugi, mačjemu nahodu, ki ga povzročata herpes ali kalicivirus, dodatno pa tudi proti mačji levkozi, klamidiozi in steklini. Pri izbiri cepljenja proti omenjenim boleznim je potrebno upoštevati življenjski slog mačke. Vse mačke je smiselno cepiti proti mačji kugi, herpes in kalicivirusom.
Mačja kuga je pogosta bolezen, ki jo povzroča parvovirus. Je huda bolezen z visoko smrtnostjo, ki prizadene predvsem prebavila. Virus se izloča z iztrebki, slino in urinom, tako da se mačke lahko okužijo preko stika z bolno živaljo ali preko okužene hrane, vode oziroma okolice. Znaki, ki se kažejo pri bolnih živalih, so povišana telesna temperatura, bruhanje, driska, dehidracija, slabo počutje in nezanimanje za okolico.
Herpes in kalicivirus povzročata obolenje zgornjega dela dihal, ki se med mačkami pogosto pojavlja. Virusa se prenašata preko zraka in okolice. Bolne mačke nimajo apetita, imajo povišano telesno temperaturo, se ne zanimajo za okolico, kihajo, značilen pa je tudi izcedek iz smrčka in oči in vnetje oči. Pogoste so tudi razjede po dlesnih in jeziku. Posebnost te bolezni je, da lahko mačke, tudi po ozdravitvi, še vedno izločajo virus v okolico in na ta način širijo povzročitelja na druge živali. Izločanje je večje, kadar so mačke pod stresom. Poleg prvotnih virusnih povzročiteljev so pri boleznih zgornjih dihal, pogosto prisotne tudi sekundarne bakterijske okužbe, ki so možne zaradi oslabljenega imunskega sistema živali.
Naštete povzročitelje je možno cepiti z enim cepivom, s katerim mačko zaščitimo proti vsem trem. Cepimo jo pri 8 tednih, ponovimo čez 1 mesec in vzdržujemo zaščito s ponovnimi cepljenji na vsaka 3 leta.
Mačke, ki se zadržujejo zunaj, tudi le občasno, je priporočljivo poleg omenjenega, cepiti tudi proti mačji levkozi. To je zelo huda bolezen, ki se najpogosteje konča s smrtjo. Povzročitelj je retrovirus, ki se prenaša predvsem z ugrizi, mačke pa se lahko nalezejo tudi pri hkratnem hranjenju iz iste posode, s spolnim stikom in pri stiku z urinom, iztrebki, mlekom, krvjo ali v nekaterih primerih z izločki iz nosu bolne živali. Za bolezen so značilni tumorji limfatičnega tkiva, slabokrvnost in odpoved ledvic. Mačke kronično hujšajo, so zaspane in nimajo apetita. Smrt je najpogosteje posledica sekundarnih okužb, saj virus oslabi imunski sistem do te mere, da se ta ni več zmožen braniti proti različnim mikroorganizmom. Možno pa je tudi, da bolezen napreduje zelo počasi in so mačke zdrave, vendar pa stalno izločajo virus v okolico. S cepljenjem sprožimo nastanek protiteles, ki preprečujejo tako razmnoževanje virusa, kot tudi nastanek tumorjev. Mačko prvič cepimo pri starosti 9 tednov, ponovimo čez 1 mesec in zaščito vzdržujemo z vsakoletnim cepljenjem. Če v krvi ugotovimo protitelesa, to pomeni, da je mačka z virusom že okužena. Takšne mačke ne cepimo, pomembno pa je, da se zadržuje v stanovanju, zato da bolezni ne širi na druge.
Mačke, ki veliko časa preživijo zunaj in tiste, ki so pogosto v stiku z drugimi živalmi, je priporočljivo cepiti tudi proti klamidiozi. Klamidiozo povzročajo bakterije, ki so obvezni znotrajcelični zajedalci. Prenašajo se preko iztrebkov, nosnega izcedka, solz in okolice. Najpogosteje pri okužbi pride do vnetja očesnih veznic, nastanka očesnega izcedka, kihanja, kašljanja, lahko pa nastane celo pljučnica. Mačke se cepi pri starosti 9 tednov, nato se ponovi čez 3 do 4 tedne in zaščito vzdržuje z vsakoletnim cepljenjem.
Za mačke, ki živijo v bližini gozda in se zadržujejo zunaj, je priporočljivo tudi cepljenje proti steklini. To je smrtna bolezen, ki jo povzroča rabdovirus. Virus se prenaša preko sline z ugrizi in prizadene predvsem živčevje. Pri bolnih mačkah se najprej pojavi potrtost, nato razdražljivost ter napadalnost in kasneje ohromelost. Mačke cepimo pri 16 tednih in nato cepljenje ponavljamo vsako leto. Pri prečkanju meje je cepljenje proti steklini obvezno.
Preberite si tudi:
