Selitev je eno najbolj stresnih obdobij v življenju ljudi. Še toliko bolj pa stres občutijo psi. Ti so izjemno dovzetni za naša občutja, poleg tega jih sprememba rutine, okolja, vsi novi vonji in zvoki vržejo iz ravnotežja. To psom kot bitjem navade ni prijetno. Pes se navadi svojega teritorija in spremembe mu povzročajo stres. Če imamo ljubljenčka, je pri selitvi torej pomembno, da pomislimo tudi nanj in se potrudimo situacijo tudi zanj narediti čim manj stresno.
V času pakiranja vseh svojih stvari v škatle, se bo naše vedenju psu seveda zdelo nadvse čudno. Čutili bodo tudi že prvo vznemirjenje, ki bo velo od nas. Psu že prej predstavimo in pokažimo škatle, ter mu dajmo čas, da se jih navadi, da se jih ne bo bal. Med pakiranjem lahko psa zapiramo v sobo, ki jo bomo spraznili nazadnje, da njegovo okolje ostane čim bolj poznano v tem obdobju selitve. Če pes do sedaj ni bil vajen boksa in vožnje, začnimo že mesec prej in psa postopoma navajajmo na oboje.
Navajanje na boks
Če psu boks pravilno predstavimo, mu bo ta predstavljal zavetje, miren in varen prostor kamor se lahko vedno zateče. To bo zanj lahko zelo pomirjevalno v času selitve. Začnimo tako, da psu v odprt boks mečemo priboljške. Vanj lahko položimo tudi najljubšo odejico našega psa. Čez čas stopnjujemo in tudi posodico s hrano psu ponudimo v odprtem boksu. Sčasoma boks tudi zapremo, prvič le za kakšno minutko, sčasoma pa tudi za dlje. Boks naj ne bo nikoli kazen ali prisila, naj bo nekaj pozitivnega, da bo pes rad v njem. Postopoma lahko boks tudi malo premikamo, nosimo naokoli ali ga zapeljemo z avtom, da se pes navadi tudi na to.
Navajanje na vožnjo
Pes, ki se prej ni pogosto vozil v avtu ali je najdaljša vožnja trajala le tistih 10 minut do veterinarja, bo lahko imel težave z vožnjo. Če bo njegova prva izkušnja z vožnjo dolgotrajna, neprijetna in bo vključevala ves stres povezan s selitvijo, si bo pes to lahko zapomnil in imel za vedno odpor do vožnje. Zato se raje pripravimo že prej in psa večkrat peljimo z avtom. Začnimo z zelo kratko vožnjo do bližnjega travnika, kjer se lahko s psom sprehodimo in poigramo, nato pa se vrnemo domov. Na ta način bo pes vožnjo povezal z nečim prijetnim. Večkrat naredimo podobne izlete z avtomobilom, toliko, da bo pes z veseljem skočil v avto in bo med vožnjo sproščen. Tako se mu tudi vožnja med selitvijo ne bo zdela nič takšnega.
Ko bo prišel ta veliki dan, poskusimo biti čim bolj mirni in se obnašajmo kar se da običajno. Če nas bo pes videl v živčnem stanju, bo to dojel kot šibkost in ranljivost, ter bo nadvse zaskrbljen, češ kaj nevarnega se nam sedaj dogaja. Med nalaganjem škatel v kombi oziroma tovornjak, psa zaprimo v sobo, v kateri smo mu pripravili posodo z vodo, njegovo ležišče in igračke. Najbolje zanj je, da je čim bolj umaknjen od samega dogajanja. Če je rad v boksu, ga lahko tudi zapremo v boks v naši bližini. Če imamo prijatelja, ki ga pes dobro pozna, ga lahko za ta dan odpeljemo k njemu. Na ta način bo selitev kar najmanj stresna za psa. Če se le da, naj bo med vožnjo z vami v avtomobilu. Med daljšo vožnjo delajmo postanke, med katerimi psu ponudimo vodo in ga malo sprehodimo.
Ko po dolgi vožnji prispemo v naš nov dom, bi seveda najraje psa spustili na prosto, da vse pregleda in preišče. A toliko novih prostorov in vonjav naenkrat je za psa lahko preveč in bo zmeden ter prestrašen. Zato mu boste naredili uslugo, če ga čim bolj mirno pripeljete v novo hišo ter ga spustite samo v eno sobo. To naj bo soba, kjer bo pes tudi kasneje preživel največ časa, kjer bo njegovo ležišče ter posoda s hrano. V ta prostor mu lahko nastavimo njegov boks. Pomembno je, da ob selitvi ne zavržemo stvari našega psa, češ, saj bomo že kupili nove. Ob selitvi so stare poznane stvari (ne glede na njihovo uničenost, dotrajanost ali nam neprijeten vonj) za psa izjemno pomembne in prav te mu bodo dale največ utehe, da se bo lahko stabiliziral v novem okolju. Ko mu boste ponudili njegovo staro ležišče s prežvečeno staro odejico, bo zagotovo presrečen, da je vsaj nekaj poznanega v tem čudnem okolju. Ko se v enem prostoru umiri in mu je ta poznan, ga lahko spustimo v naslednjo sobo in tako postopoma počasi naprej.
Idealno je, če nam vsaj nekaj dni po selitvi ni treba v službo in lahko kar se da dosti časa preživimo s psom. Če se da, obdržimo svojo staro, psu poznano rutino hranjenja, sprehodov in drugih aktivnosti. Če bomo morali biti že prve dni veliko zdoma in bi psa puščali samega v novem okolju, mu priskrbimo družbo – pasjega sprehajalca ali le prijatelja, ki se bo večkrat čez dan oglasil pri njem in ga malo pocrkljal. Seveda je boljše, če smo prve dni lahko z njim mi, nato pa ga postopoma začnemo puščati samega, prvič le za nekaj minut, ko mu bo v novem domu bolj udobno pa za vse več časa.
Postopoma se skupaj odpravljajta na raziskovanje nove okolice. Idealno je, da se po isti nepoznani poti prve dni že predhodno odpravite sami, da preverite, če niso morda na poti kakšne nevarnosti, kot je odvezan pes brez nadzora, ki se bo zapodil v vaju ali kaj podobnega. Za prve sprehode izbirajte kar se da mirne poti blizu doma. Za psa bodo ti sprehodi že tako kar preveč razburljivi, z vsemi novimi ljudmi, psi, vonjavami, zvoki in podobnim. Psu dajte dovolj časa, da se privadi na novo okolje, pri nekaterih psih to traja le nekaj dni, pri drugih pa lahko tudi več tednov. Če pes še nekaj dni po selitvi ne bi hotel jesti ali bi se vedel izjemno potrto, se posvetujte z veterinarjem o možnih rešitvah.
Gibanje je za psa najboljša sprostitev. Prvi sprehodi naj bodo dokaj kratki, da ne bo preveč stresno. Preostalo pomanjkanje aktivnosti lahko nadoknadite z več druženja, igre in aktivnosti znotraj ali v bližini vašega doma, ki je psu sedaj že poznan. Sprehode postopoma podaljšujmo in ko se nam bo zdelo, da se je pes privadil novemu okolju, lahko vsak dan raziščeta še kaj novega. Bodita pozorna na pasje parke blizu poti, travnike, kjer se pogosto družijo psi in lastniki, samotne potke, vse to bodo kmalu postali vajini novi najljubši prostorčki novega okolja.
Če ste se preselili v drugo mesto, boste morali poiskati novega veterinarja. Morda vam kontakt lahko priskrbi že vaš prejšnji veterinar, drugače pa pobrskajte po spletu ali povprašajte druge pasje lastnike iz okolice. Obiščite ga že v prvem mesecu in tudi če s psom ni nič narobe se naročite na rutinski pregled. Tako ga boste vi in pes imeli možnost spoznati in se odločiti, če vam ugaja. Nato poskrbite, da se prenese tudi zdravstvena kartoteka psa od prejšnjega veterinarja k novemu. Če imate nov stalni naslov ali telefonsko številko, morate obvezno poskrbeti, da se spremenijo tudi podatki na čipu, ki ga ima pes. Tako vas bodo lažje našli in kontaktirali, v primeru da pes pobegne ali se izgubi.
Psi selitve boljše prenašajo kot mačke, saj se bolj navežejo na svoj trop ljudi in manj na okolje. A vseeno jim tudi stalnost okolja in njihova rutina veliko pomenita. Če se bomo obnašali kar se da mirno, ohranjali rutino hranjenja in aktivnosti, psu namenili dovolj naše pozornosti in gibanja, bi se moral v nekaj dneh sprijazniti s selitvijo in začeti privajati novemu okolju brez večjih težav. Vaša prisotnost in nežnost bosta v tem obdobju zanj še pomembnejša kot po navadi in zelo bo cenil, če boste ob njem v teh stresnih trenutkih.
Preberite si tudi: