Separacijska anksioznost pri psih
19.01.2011
Separacijska anksioznost je najpogostejša oblika stresa in tesnobe pri psih. Našega nežnega, ubogljivega in prijaznega psa, lahko spremeni v nesproščenega uničevalca naše lastnine. Tako kot vsak problem, moramo tudi separacijsko anksioznost najprej prepoznati, da se lahko odločimo ukrepati.
Kako prepoznamo separacijsko anksioznost?
Kaj separacijska anksioznost ni?
Mnogo vedenj, ki bi jih lahko označili za posledice pasje separacijske anksioznosti, so pravzaprav posledice pasjega dolgčasa. Dolgčasa zaradi katerega vaš pes odkrije priložnost, da se začne ukvarjati s svojimi “hobiji”, brez nevarnosti neodobravanja z naše strani. Bodite pozorni na obnašanje svojega psa. Morda pes od časa do časa nekaj “ušpiči”, ne glede na to, ali ste vi doma ali ne. Morda preprosto uživa med odstranjevanjem polnila iz vaše blazine ali pa med brskanjem po smeteh. Pogosto so takšna vedenja, posledica samostojnega učenja, pri katerem so ga spodbujale nagrade (priboljški v smeteh ali pa le zabava), ki si jih je priskrbel sam. Takšnega vedenja se je najverjetneje seveda naučil, ko vi niste bili prisotni in mu je bilo resnično dolgčas. Če se takšno vedenje ne ponavlja ves čas, vendar se ponavlja ponavadi takrat, kadar je njegov urnik na nek način spremenjen. Na primer, ko se vrnete domov, nato pa spet takoj odidete namesto, da bi ga peljali na sprehod. V takšnem primeru, vzrok njegovega obnašanja najverjetneje ni separacijska anksioznost.
Kaj je separacijska anksioznost?
Separacijsko anksioznost lahko prepoznate takrat, ko je pes pod stresom VEDNO, kadar ga pustite samega. Ni važno ali ste odšli iz stanovanja za nekaj ur ali nekaj minut. Vaš pes začne doživljati stres v trenutku, ko odidete. Pogosto so separacijsko anksiozni tisti psi, ki ves čas preživijo ob svojem lastniku – tudi v času spanja.
Najverjetneje imate opravka s separacijsko anksioznostjo če:
Nekaj stvari, ki jih lahko storite:
Kako prepoznamo separacijsko anksioznost?
Kaj separacijska anksioznost ni?
Mnogo vedenj, ki bi jih lahko označili za posledice pasje separacijske anksioznosti, so pravzaprav posledice pasjega dolgčasa. Dolgčasa zaradi katerega vaš pes odkrije priložnost, da se začne ukvarjati s svojimi “hobiji”, brez nevarnosti neodobravanja z naše strani. Bodite pozorni na obnašanje svojega psa. Morda pes od časa do časa nekaj “ušpiči”, ne glede na to, ali ste vi doma ali ne. Morda preprosto uživa med odstranjevanjem polnila iz vaše blazine ali pa med brskanjem po smeteh. Pogosto so takšna vedenja, posledica samostojnega učenja, pri katerem so ga spodbujale nagrade (priboljški v smeteh ali pa le zabava), ki si jih je priskrbel sam. Takšnega vedenja se je najverjetneje seveda naučil, ko vi niste bili prisotni in mu je bilo resnično dolgčas. Če se takšno vedenje ne ponavlja ves čas, vendar se ponavlja ponavadi takrat, kadar je njegov urnik na nek način spremenjen. Na primer, ko se vrnete domov, nato pa spet takoj odidete namesto, da bi ga peljali na sprehod. V takšnem primeru, vzrok njegovega obnašanja najverjetneje ni separacijska anksioznost.
Kaj je separacijska anksioznost?
Separacijsko anksioznost lahko prepoznate takrat, ko je pes pod stresom VEDNO, kadar ga pustite samega. Ni važno ali ste odšli iz stanovanja za nekaj ur ali nekaj minut. Vaš pes začne doživljati stres v trenutku, ko odidete. Pogosto so separacijsko anksiozni tisti psi, ki ves čas preživijo ob svojem lastniku – tudi v času spanja.
Najverjetneje imate opravka s separacijsko anksioznostjo če:
- Vaš pes žveči veliko stvari, vendar se še najraje posveti stvarem, ki dišijo po vas kot so na primer, umazana oblačila – predvsem spodnje perilo in nogavice ali pa fotelj, na katerem običajno sedite ali pa možne izhode iz stanovanja in njihovo okolico (npr. zavese pri oknih). Ne pozabite, da v primeru separacijske anksioznosti, veš pes to počne le kadar vas NI doma. Če to počne tudi kadar ste doma, potem imate drugačno težavo.
- Pes ostane blizu stvarem, ki kar najbolj dišijo po vas. Prežvečene stvari, bodo torej še vedno tople, ko se boste vrnili domov.
- Pes se polula ali pokaka na lokacijah na katerih tega ne bi smel početi. Včasih to stori tudi na več različnih lokacijah.
- Pes neprekinjeno laja čez cel dan, morda po začetnem cviljenju. Takšno lajanje nima prekinitev.
- Pes se VEDNO obnaša tako, kadar ga pustite samega. Tudi, če ste odšli le za pol ure ali manj.
- Pes podivja od veselja, ko se vrnete in vas navdušeno pozdravlja. Še vedno lahko opazite, da je pod stresom, anksiozen in opotekajoč, ko vas zagleda. Zaradi vseh stvari, ki jih je med vašo odsotnostjo uničil, pa ne bo pokazal niti kančka krivde ali obžalovanja. Kako bi le lahko, ko pa ste spet ob njemu?!?
- Z uničevanjem stvari prične skorajda takoj za tem, ko odidete; morda pa tudi malo preden se spet vrnete domov.
- Pes spi z vami. To ne pomeni, da vsi psi, ki spijo skupaj s svojimi lastniki, trpijo za separacijsko anksioznostjo. Pomeni le, da pes, ki lahko preživi noč brez vas, lahko preživi tudi takšen dan.
- Nekateri psi so zadovoljni če je ob njemu kdorkoli. Pri nekaterih psih pa se bo stres ob odhodu vezan le na določenega človeka.
- Opazite, da vsakič, ko se pripravljate na odhod, pes postane živčen.
- Pes vam ves čas sledi in zahteva vašo pozornost, kadar ste doma.
Nekaj stvari, ki jih lahko storite:
- Potrudite se, da bodo vaši odhodi od doma in prihodi domov, kar najbolj dolgočasni. Ne poslavljajte se od psa s solzami v očeh. Naj tudi vas odhodi in prihodi ne vznemirjajo. Obnašajte se popolnoma mirno in običajno.
- Poskusite se ukvarjati s svojim psom le na lastno pobudo. Božajte ga, razvajajte ga in igrajte se z njim, kadar vi tako hočete. Ne pa kadar to hoče vaš pes.
- Poskusite psa navaditi na vaše namige, da boste pravkar odšli. Na primer, na oblačenje jakne ali iskanje ključev. Te akcije, ki jih običajno storite pred odhodom storite večkrat čez dan, brez da bi zares zapustili dom. Če se je vaš pes že naučil povezati takšne znake odhoda z dejanskim odhodom, boste morali takšne akcije ponoviti večkrat preden jih bo lahko mirno sprejel.
- Poskrbite, da se bo vaš pes več gibal. Utrujen pes je priden pes! Pes lahko prespi večino dneva, če je dovolj utrujen. Večina mladih psov, bi bila navdušena nad 20-100 minutami teka vsak dan. Zato poskušajte psu omogočiti kar največ gibanja. Ne pozabite tudi na miselni trening. Učite ga novih stvari, pojdite z njim odkrivat nove prostore, naj odkrije nov vonj ali pa spozna nove pasje prijatelje. Pogosto ga peljite v park in mu dovolite, da se igra z ostalimi psi.
- Zaposlite ga za čas, ko vas ne bo doma. Od psa, ki ves dan preživi doma, čakajoč na vas, ne morete pričakovati drugega kot uničevanje vaše lastnine. Zato poskrbite, da se bo imel s čim zabavati, medtem ko vas ne bo doma. Priskrbite mu zanimive pasje igrače. Priskrbite mu igračo s katero se bo igral dlje časa in ki ga bo občasno še “nagradila”, npr. žogo za priboljške. Pes, ki bo doma delal z namenom, da si pridobi priboljšek ne bo lajal, cvilil ali žvečil stvari, ki jih ne bi smel. Nikakor pa ne bo trpel zaradi stresa ali tesnobe.
- Ne opozarjajte psa na “prepovedane predmete” preden zapustite dom. Popolnoma narobe bi ravnali, če bi psu pred odhodom pokazali stvari, ki jih ne sme žvečiti. Pes si lahko takšno dejanje interpretira popolnoma drugače kot vi. Prav tako ne kaznujte psa za storjeno škodo. Kazni najverjetneje ne bo razumel. Prav tako, pa kazen nikakor ne bo zmanjšala njegove anksioznosti. Raje poskrbite za to, da bo naslednjič, ko zapustite dom, zaposlen s čim drugim kot z uničevanjem stvari.
- Premislite o tem, da bi psa omejili le na eno sobo v stanovanju, kadar zapustite dom. Predmete, ki bi vam jih lahko uničil pa zavarujte tako, da poskrbite, da se ne nahajajo v tisti sobi.
- Premislite o tem, da bi psa zaupali v skrb prijatelju, za čas, ko vas ni doma. Tako pes ne bo zares sam, medtem ko ga boste privajali, na vašo odsotnost.
© 2022 - 2024 Aler.si. Vse pravice pridržane. | Sledite nam
