Šnofam, torej sem - voh kot najbolj pomembno čutilo pri psih

Težko si je sploh predstavljati, kaj vse voh psom pomeni. Ste morda brali knjigo ali gledali film Parfum? No, morda vam bosta pomagala pri razumevanju sposobnosti voha pri psih.

Medtem, ko ljudje za razumevanje in interpretacijo sveta v večji meri uporabljamo vid, se psi zanašajo predvsem na voh. Predelujejo ravno toliko informacij kot ljudje, le da jih pridobijo predvsem z vohanjem in ne z gledanjem. Strokovnjaki ocenjujejo, da psi vohajo 10.000-krat do 100.000-krat bolje kot mi. Medtem, ko lahko mi ugotovimo, če je kavi dodana žlička sladkorja, lahko psi zavohajo žličko sladkorja v količini vode, ki bi napolnila dva olimpijska bazena! Če bi njihovo sposobnost vohanja pretvorili v sposobnost gledanja, bi sliko, ki jo mi vidimo pri tretjini kilometra, psi videli enako dobro pri več kot 3.000 kilometrov daljši razdalji.

Psi lahko samo iz vonja izvedo ogromno o drugem psu ali človeku. S pomočjo vonja ugotovijo, katerega spola je, kaj je jedel, kje je bil, česa se je dotikal in kakšne volje je. Poleg tega z vohanjem ugotovijo, ali je imela samička pred kratkim mlade in ali se goni. Tako lahko rečemo, da psi ne gledajo sveta skozi oči, ampak skozi nos.

Kako deluje pasji voh?

Zrak prodre v nosno votlino skozi odprti nosnici. Premikanje nosnic psom omogoča, da jih razširijo, ko želijo bolje vohati in skrčijo, če česa nočejo vohati. Gibljivost nosnic psom pomaga tudi pri zaznavi smeri, iz katere vonj prihaja. Poleg tega psi zaznajo, v katero nosnico je določen vonj prišel najprej in tudi na podlagi tega določijo smer.

Zrak torej vstopi v nosno votlino. Koščena nosna votlina je razdeljena na dva dela s pretinom iz kosti in hrustanca. V vsaki od koščenih votlin so nosne školjke in obnosne votline, ki so pravzaprav podaljški nosne votline. Nosne školjke so spiralasto zavite police, skozi katere potuje zrak. Če bi zavite police odvili, bi pri ljudeh dobili ploščo velikosti poštne znamke, pri psih pa celo do velikosti lista papirja. Nosne školjke skupaj oblikujejo koščen labirint. Zgrajene so iz hrustanca in kostnega tkiva, ki je prekrit s posebnimi celicami, ki so specializirane za prepoznavo molekul v zraku in prekrite s sluzjo, v katero se ujamejo molekule, ki jih pes vdihne. Tako jih lahko specializirane celice prepoznajo, in sicer s posebnimi dolgimi nitkami, na katerih ležijo receptorji, na katere se molekule v zraku vežejo. Psi imajo okoli 300 milijonov receptorjev, medtem, ko jih imamo mi samo 6 milijonov. Specializirane celice nato pošljejo informacijo o vonju v obliki električnega signala do predela v možganih, ki leži tik nad nosno votlino in procesira informacije o vonju. To področje je pri psih za kar 40 % večje kot področje za ta namen pri ljudeh. Iz tega dela potuje informacija do čelne skorje, kjer psi vonj prepoznajo, in do drugih delov možganov, kot so središče za čustva, spomin in udobje, ki vonju dodajo globlji pomen. Tako ima določen vonj za psa celosten pomen, ki v njem vzbudi določeno občutje. Psi si vonje tudi mnogo bolje zapomnijo kot ljudje. Iz tega razloga je včasih možno, da se pojavijo vedenjske motnje zaradi neprijetne izkušnje iz preteklosti, na katero jih spomni določen vonj.

Pri izdihu potuje zrak iz telesa ob robu nosnic, tako da ne moti vhoda zraka skozi sredino nosnic. To pomeni, da psi lahko vohajo bolj ali manj nepretrgoma.

Poleg tega imajo psi tudi Jakobsonov organ, ki je prav tako pomemben pri vohanju. To je organ, ki leži na dnu nosne votline. Živčne celice, ki zaznavajo molekule v zraku, se precej razlikujejo od tistih v dihalnem tkivu, saj se odzivajo na drugačne, večje molekule. Informacije pošiljajo v druge dele možganov, in sicer v dodatni vohalni del. Organ prepoznava predvsem feromone, ki pse opozarjajo na pripravljenost nasprotnega spola za parjenje. Feromoni se nahajajo v urinu in iztrebkih, pa tudi na koži in dlaki živali.

Za pse je svet vonjalni, ne vizualni

Psi dojemajo svet v največji meri z vohanjem. S pomočjo različnih vonjav se učijo in spoznavajo druge pse, ostale živali in ljudi. Zato jih je treba razumeti, ko jih peljemo na sprehod in želijo prevohati vse kar leze in kar ne leze. Če jih ves čas vlečemo naprej in jim tega ne pustimo, je to podobno, kot bi mi odšli v kino z očali s preveliko dioptrijo, oziroma, če imamo veliko dioptrijo, brez očal.

Za pse je vohanje in oddajanje vonja način medsebojnega sporazumevanja. Preko svojega urina puščajo drugim živalim sporočilo in naredijo sebi in drugim psom življenje veliko bolj zanimivo.

Tudi nas psi »vidijo« predvsem preko našega vonja. Področje pod pazduho, naš dah in genitalije so mesta, ki imajo najbolj izrazit vonj na našem telesu. Na koži so kožne žleze, ki izločajo znoj in loj in različne bakterije, ki prispevajo k vonju. Tako psi ločijo vsakega od nas po vonju in nas po njem tudi prepoznajo. Poleg tega lahko psi ugotovijo, česa smo se dotikali in kam smo šli, saj za sabo pustimo celice, znoj in bakterije in s tem svoj specifični vonj.

Lahko psi zavohajo tudi čustva?

Raziskovalci ugotavljajo, da obstaja verjetnost, da psi zavohajo strah, nelagodje ali celo žalost. Poleg tega, da lahko zavohajo večjo količino znoja, ki se izloča v takšnih stanjih, lahko zaznajo tudi nekatere hormone, ki se izločajo v našem telesu v omenjenih stanjih. Eden takih je adrenalin. Poleg tega strah po navadi spremlja povišan srčni utrip in pospešen tok krvi, ki hormone in druge snovi hitreje pošlje do površine kože.

Za kaj vse je lahko koristen njihov izvrsten voh?

Neverjetna pasja sposobnost vohanja se s pridom uporablja pri iskanju in reševanju oseb in iskanju trupel. Psi lahko med drugim zavohajo snovi, ki so tudi do 12 metrov pod zemljo. Poleg tega so odlični pri odkrivanju eksplozivov, orožja in drog ali celo denarja. Znan je primer, ko je policijski pes izvohal plastični zabojnik z 1,6 kg marihuane, ki je bil potopljen v bencin znotraj bencinskega zbiralnika. Na mejah uporabljajo pse tudi za zaznavo nedovoljenih pretihotapljenih rastlin, ugotovijo pa lahko tudi termite in druge rastlinske škodljivce. Poleg tega jih uporabljajo za iskanje drugih živali, na primer kač ali ork. Zaznajo lahko namreč iztrebke ork, ki lebdijo na vodi in to tudi do 2 kilometra daleč.

Psi lahko zaznajo tudi rakave tumorje pri bolnikih. Pri vohanju pacientovega daha lahko ugotovijo pljučnega raka in raka dojk, z vohanjem urina pa rak mehurja in prostate. Znan je primer, ko je pes ugotovil raka pri bolniku, ki so ga zdravniki s svojo opremo že ocenili kot zdravega. Kasneje se je izkazalo, da je bil vendarle manjši predel tkiva rakav.

Ne podcenjujmo izrednih sposobnosti pasjega voha. Naslednjič, ko se na sprehodu ustavita, ker mora vaš pes obvezno prevohati še en steber, se spomnite, da gre pri tem za mnogo več kot le preprosto šnofanje.

Preberite tudi:

Zakaj se psi radi povaljajo v iztrebkih?

Zakaj psi označujejo svoj teritorij?

Imajo tudi tačke vašega psa vonj po kokicah?