Zamislite si situacijo, ko se vam med sproščenim sprehodom z vašim psom približuje drug lastnik, s svojim psom na povodcu. Ko sta dovolj blizu, vas pozdravi in vpraša, če se lahko psa spoznata. Seveda, gre za popolnoma vsakdanjo situacijo, ki se zgodi še kako pogosto. Situacija se po navadi konča na dva načina – ali se psa sproščeno ovohata in veselo poigrata, ali pa sta napeta in med njima pride do nesoglasja, zaradi česar vsi vpleteni nadaljujemo sprehod manj sproščeni. Od česa je to odvisno in kako v takšnih situacijah vedeti, ali je bolje v spoznavanje privoliti ali se mu izogniti, pa v nadaljevanju.
Če nismo prepričani, kako bo naš pes odreagiral pri srečanju z drugim psom, je najbolje, da se srečanju izognemo. Mi smo tisti, ki moramo psu dati oporo, varnost in zaščito. Samo mi ga lahko zaščitimo pred približevanjem drugega psa, kadar je zanj to neprijetno. Če se v takšnih situacijah ne postavimo na stran svojega psa, bo izgubil zaupanje v nas, se počutil nesigurno in negativne izkušnje povezal še z vsemi nadaljnjimi srečanji s psi. Zato je naša naloga, kadar je našemu psu neprijetno, da lastnika drugega psa ob predlogu za druženje zavrnemo, se umaknemo, ali lastnika celo opozorimo, če lahko svojega psa pokliče k sebi.
Tudi če je nam samim nelagodno pri srečanjih našega psa z drugimi, se tem raje izognemo. Mi smo vodniki svojemu psu in ta se bo po namige glede vedenja vedno obračal na nas. Če bomo mi ob bližanju drugega psa postali živčni in napeti, bo pes to razumel, kot da se bliža nevarnost, postal napet tudi sam in odreagiral bolj agresivno, da bi nas zaščitil, saj bo čutil, da sami nismo sigurni v dotični situaciji.
Če pa je naš pes izrazito družaben in uživa v druženju z drugimi psi, bo naša odločitev temeljila na naši presoji bližajočega se psa. Četudi je naš pes načeloma vedno prijazen do drugih psov, lahko napet, živčen ali izzivalen pristop drugega psa sproži nepričakovano negativno reakcijo. Zato vedno opazujmo drugega psa in bodimo pozorni na naslednje znake.
- Če drugi pes strmi v našega psa in se bliža, brez da bi umaknil pogled, zavrnimo srečanje. Vljuden pristop psa izgleda tako, da pes drugega psa pogleda, nato pogled umakne, spet pogleda in tako naprej, vsekakor pa ne strmi. Strmenje med psi pomeni znak za izzivanje.
- Če drugi pes vztrajno umika pogled in noče pogledati našega psa, srečanje prav tako zavrnemo. To je znak živčnega ali prestrašenega psa, da se želi ogniti srečanju. Seveda pa veliko lastnikov naredi napako in psa kljub tem znakom sili v druženje z drugimi psi, da bi ga »socializiral«. Potem pa se takšen lastnik čudi, zakaj njegov pes postaja vse bolj nestrpen do drugih psov. Vedno, kadar se nam zdi, da je do srečanja več lastniku, kot pa psu, se srečanju raje izognemo. Glejmo tudi na celotno telesno govorico prestrašenega psa, kar bomo poleg umikanja pogleda prepoznali tudi po nazaj umaknjenih ušesih in repom med nogami.
- Če se nam bliža pes, ki od veselja kar dirja proti našemu in pri tem lastnika vleče za seboj, je najbolje, da zopet rečemo ne. Kljub temu, da takšen pes najbrž obožuje druge pse in komaj čaka na igro z našim psom, je vse to navdušenje preveč. Ko temu dodamo še frustracijo, ker se ne more dovolj hitro približati drugemu psu, ter pomanjkanju kisika zaradi dušenja ovratnice, lahko pride do neželenih reakcij. Čeprav gre najbrž za prijaznega in igrivega psa, lahko tako visoka raven navdušenja ob prvem stiku med psoma ustvari napetost in lahko vodi do nesporazuma.
- Če proti nam teče spuščen pes, ki ga lastnik nima na povodcu ali pod kontrolo, lahko situacija hitro postane napeta, sploh če vidimo, da je bližajoči se pes napet ali se obnaša izzivalno. Najboljša reakcija je, da lastnika takoj prosimo, če lahko psa pokliče k sebi. Če se nam pes še vedno bliža, je najboljše, da ga z nečim zamotimo. Če imamo s seboj priboljške, mu vrzimo pest priboljškov direktno pred njega, ko je dovolj blizu. To bo preusmerilo njegovo pozornost in ga zaposlilo, medtem pa ga bo (upajmo) lastnik lahko prijel in obvladal. Če to ne deluje, se kot ovira postavimo med psa in tako onemogočimo direktno srečanje. Svojega psa potegnimo za sabo in se s celim telesom obrnimo direktno nasproti bližajočemu se psu. Stojimo na miru in odločno, z odločnim, nizkim glasom lahko rečemo »stran!«, »stop!« ali poskusimo s »sedi!«. Bližajoči se pes želi priti do našega psa,zato bo moral okoli nas. Obračajmo se tako, da smo s telesom vedno obrnjeni čelno proti njemu, svojega psa pa imamo za seboj. Tako bomo psu onemogočili dostop ter preprečili nenadzorovano in potencialno nevarno srečanje. Če imamo na naših sprehodih redno takšne probleme, lahko s seboj nosimo pršilo z vodo ali zračno hupo, kar bo presenetilo bližajočega psa in vsaj za nekaj trenutkov ustavilo njegov direktni pristop.
- Če je bližajoči se pes sproščen, se bliža počasi na popuščenem telesu, ter njegova govorica telesa nakazuje sproščenost (izmenično pogleduje in umika pogled, rep sproščeno mahajoč, ušesa pokončna in obrnjena navzven), lahko mirne duše privolimo v srečanje, če smo pri volji za druženje. Le kadar sta oba psa sproščena bo srečanje brez napetosti in v veselje in užitek psom ter lastnikom. Vsem drugim srečanjem pa se je bolje izogniti.
Ko se na podlagi vseh dejstev odločimo za srečanje z drugim psom, naj bo srečanje kratko. Večina psov si od spoznavanja z drugim psom želi le kratkega ovohavanja zadnjic in nato oditi naprej po svoji poti. Vljuden pes se bo drugemu približal od strani oziroma mu nastavil eno stran telesa in glave za srečanje. Namesto stiska rok pri ljudeh, spoznavanje med psi poteka preko ovohavanja zadnjic. Nato bosta takšna nekonfliktna sproščena psa odšla naprej vsak svojo pot.
Manj vljudni psi se drug drugemu približajo direktno ter prvi stik poteka preko bližanja smrčkov. Pri takšnem srečanju naj bi se eden od psov umaknil in drugega povabil k ovohavanju zadnjic. Če se to ne zgodi dovolj hitro, bo med ovohavanjem smrčkov eden od psov glavo dvignil nad drugega. Takrat se bo začela igra ali prepir. Če imamo srečo, se bosta psa zapletla v igro. Po nekaj minutah lahko igro prekinemo, sploh če ta postane preveč intenzivna in bi lahko privedla do napetosti ali celo agresije. Kadar je okolje varno lahko ob začetku igre spustimo vrvice, da se psa ne zapleteta ali se vrvica med igro ne zategne. To bi pri psu lahko povzročilo paniko, saj bi se počutil ujetega v brezizhodni situaciji in zaradi tega odreagiral napadalno. Nato psa pokličemo k sebi (slastni priboljški so dober način pridobivanja pozornosti nazaj nase), se zahvalimo lastniku in mirno odidemo naprej po naši poti.
Če ne želimo, se nam ni treba spoznavati z nobenim od nepoznanih psov, ki jih srečamo med sprehodom. To ni nujna potreba zato v srečanja privolimo le, kadar nam tako ustreza. Da svojemu psu zagotovimo druženje z drugimi psi, pa se lahko raje zmenimo za organizirana srečanja s prijatelji in znanci, ki imajo pse. Tudi našemu psu bo bolj prijetno, če se sreča in igra z že poznanim psom. Mi pa bomo sproščeni, saj bomo poznali drugega psa in lastnika in bomo vedeli, kaj pričakovati. Tako se izognemo tveganju in nevšečnostim med spoznavanjem drugih, nepoznanih psov.
Za konec naj še poudarimo, da je v Sloveniji po zakonu obvezno imeti psa na povodcu na javnih mestih. S tem zagotovimo varnost psa ter varnost vseh drugih mimoidočih. Najbrž tudi sami veste, kako neprijetno postane, če začne v vas in vašega psa riniti drugi pes, ki ni na povodcu in ga lastnik nima pod kontrolo. Vsak lastnik mora biti odgovoren za nadzor svojega psa. Na nas je, da svojega psa zaščitimo pred vsemi drugimi, ki bi želeli nepovabljeno posegati v njegov prostor. Tako se bo pes ob nas vedno počutil varno in samozavestno, kar je osnova za sproščena srečanja z vsemi drugimi na sprehodih.
Preberite si tudi:
