Dirofilarioza je bolezen pri psih, ki jo povzroča zajedavec Dirofilaria immitis. Ta lahko zajeda tudi pri mačkah, dihurjih in lisicah. Ker spada med nematode in naseljuje krvotok in srce, jo krajše imenujemo srčna glista.
Za prenos nujno potrebuje vmesnega gostitelja, komarja, v katerem dozorijo mikroskopsko majhne ličinke, imenovane mikroilarije. Ob ustrezni temperaturi ličinke postanejo infektivne in se naselijo v slinskih žlezah. Ob naslednjem piku komarja, se sprostijo v krvni obtok psa. Prva dva meseca se ličinke razvijajo v podkožju in mišicah ter nato postopoma prehajajo po krvnem obtoku do pljučnih arterij in srca psa. Tam se v obdobju dveh do treh mesecev razvijejo v odrasle srčne gliste, ki naseljujejo predvsem krvno žilo, ki odvaja kri iz srca v pljuča (pljučno arterijo) in njene večje veje (levo in desno pljučno arterijo). Zaidejo tudi v srčne votline, predvsem v desni prekat in tudi desni preddvor ter v dovodnico venske krvi v srce. Samice, ki so nekoliko večje od samcev, merijo do 30 cm. Približno pol leta traja, da spolno dozorijo in začnejo izlegati jajčeca. Odrasel zajedavec živi v pasjem telesu tudi do 7 let, v mačjem pa do 2 leti. Komar, ki sesa kri, tako skupaj s krvjo posesa tudi ličinke in krog je sklenjen.
Invazija srčnih glist je lahko celo tako množična, da v enem psu parazitira celo več kot sto zajedavcev. V tem času zaradi številčnosti in velikosti povzročijo poškodbe žilnega sistema, kar vodi v okvare srca in pljuč, nemalokrat pa tudi v smrt.
Klinični znaki
Od infekcije psa do razvoja odrasle srčne gliste, ki povzroča klinične znake mine tudi do 7 mesecev, zato pes prvih nekaj mesecev ne kaže nobenih znakov okužbe.
Srčne gliste povzročajo poškodbo in otekanje žil v pljučih, kar povzroči dvig krvnega pritiska in dodatno obremenitev srca. Tega srčna mišica pogosto ne zdrži, zato je pri živalih, okuženih s srčno glisto, prisotno tudi popuščanje srca. Posledično se v pljučih začne nabirati tekočina, vitalni organi pa niso zadostno prekrvavljeni. Če živali ne nudimo zdravstvene pomoči ji lahko odpovejo jetra in ledvice.
Klinične znake bolezni pri manjši invaziji lahko spregledamo ali zaznamo le brezvoljnost in hitrejšo utrujenost pri običajnih naporih. Pri večjem številu parazitov se pojavijo motnje v krvnem obtoku, možnost vnetja srčnih zaklopk in nastanka pljučne embolije ter na koncu odpoved srca. Opazimo lahko oteženo dihanje, suh kašelj, prehitro utrujenost ob fizičnem naporu, apatičnost, povišan krvni pritisk, pospešeno bitje srca, otekline okončin, potrtost, izgubo apetita in hujšanje, v končni fazi tudi nabiranje tekočine v trebuhu in živčne motnje.
Diagnostika
Okužbo z Dirofilario immitis lahko dokažemo na več načinov. Ne povsem zanesljiv, vendar poceni in enostaven način je ta, da veterinar odvzame psu kapljico periferne krvi in pod mikroskopom išče razvojne oblike zajedavca. Na voljo so tudi hitri testi, ki so sicer nekoliko dražji vendar z njimi lahko zelo hitro zanesljivo potrdijo diagnozo. Na voljo pa so še druge, bolj zanesljive, vendar dražje metode. Danes so v uporabi tudi pri nas predvsem t.i. hitri testi, s katerimi v nekaj minutah v vzorcu krvi zanesljivo dokažejo navzočnost dirofilarij v telesu.
Težavnostno stopnjo bolezni, ki je v največji meri odvisna od števila odraslih zajedavcev, ugotavljajo s klinično preiskavo psa. Poleg osnovnega pregleda opravijo še rentgensko slikanje pljuč, pregled srca (EKG), ultrazvočno preiskavo in po potrebi še preiskave drugih prizadetih organov. Glede na to ločimo t.i. asimptomatske pse, pri katerih v krvi najdejo mikrofilarije, ne zaznajo pa drugih zdravstvenih odstopanj. V drugi razred uvrščamo pse s prisotnimi mikrofilarijami ali dokazanimi dirofilarijami ter z manjšo prizadetostjo pljuč in/ali srca. V tretji težavnostni razred pa sodijo vsi psi z dokazano dirofilariozo in s težkimi okvarami srca, pljuč in drugih organov.
Zdravljenje in preventiva
Glede na to v katero težavnostno stopnjo bolezni spada pes, se opredeljuje način zdravljenja, uporaba določenih vrst zdravil, napoveduje se nadaljnji razvoj bolezni in usoda psa.
Zdravljenje bolezni je v začetnem stadiju uspešno in popolnoma varno, v zadnjem stadiju pa težavno in večinoma neuspešno. Ličinke mikrofilarije pobije sredstvo, ki ga uporabljamo kot zaščito pred srčnimi glistami, medtem ko odrasle dirofilarije zatre zdravilo, ki ga predpiše veterinar. Zdravljenje poteka pod skrbnim veterinarskim nadzorom, saj se lahko deli odmrlih glist zataknejo v pljučnih žilah, kar privede do kašljanja, oteženega dihanja in krvavitev. Med zdravljenjem, ki traja do 6 tednov, mora pes mirovati, lastniki pa morajo biti pozorni na morebitno izgubo apetita in kašljanje. Pri kritično bolnih psih in tistih, pri katerih običajno zdravljenje ni priporočljivo zaradi njihovega zdravstvenega stanja, je možna tudi operacija, pri kateri gliste odstranijo iz srca.
Pri mačkah bi bilo takšno zdravljenje nevarno, zato se za zdaj pri mačkah zdravijo le vnetja, ki nastanejo kot posledica okužbe. Hkrati se s preventivnim sredstvom skrbi, da ne pride do razvoja novih glist.
Preventiva
Mikrofilaricidna preventiva je priporočljiva zlasti za pse, ki živijo na endemičnih območjih tega zajedavca. Pri nas je takšno območje del primorske, zlasti okolica Kopra. Preventivno zdravljenje pa je priporočljivo tudi za pse, ki jih lastniki vodijo na obalo, npr. v času poletnih počitnic. Veterinarji priporočajo kontinuirano preventivno jemanje zdravila 1-krat mesečno in sicer od aprila/maja do oktobra/novembra, torej v času, ko se pojavijo oz. so prisotni komarji. Za preprečevanje bolezni uporabljamo preventivna sredstva v obliki sirupa, tablet, cepiva ali kapljic (ampule), ki jih apliciramo na kožo živali.
Preberite si tudi:
