Ste kdaj razmišljali kakšen je naraven vonj vašega psa?
Tako psi kot lastniki smo si med seboj različni. Nekateri lastniki svojih psov sploh ne vohajo, drugim ne dišijo prav lepo, večini pa je vonj njihovega dragega kosmatinca prav prijeten. Pomembno je, da prepoznamo naravni pasji vonj. Če opazimo, da ima naš pes drugačen vonj, je to lahko pomemben pokazatelj zdravstvenih težav.
Naraven pasji vonj
Psi vonjajo mnogo bolje kot ljudje, zato jim vonj pomeni veliko več kot nam. Za nas ima večina psov enak ali vsaj podoben vonj, medtem ko se psi med seboj jasno ločijo in identificirajo na podlagi vonja. Naravni vonj psa je najbolj izrazit okoli zadnjika, uhljev in blazinic na tačkah.
Znojenje pri psih nima tako pomembne vloge pri ohranjanju telesne temperature kot pri ljudeh. Psi sicer imajo kožne žleze, ki se odpirajo v dlačne folikle in izločajo oljnat sekret ali izloček, v katerem so feromoni, vendar pa je njihova vloga povsem drugačna. Feromoni namreč omogočajo psom medsebojno komunikacijo. Prav tako se kožne žleze nahajajo na blazinicah in smrčku, vendar pa te niso povezane z dlačnimi mešički in izločajo bolj voden sekret. Njihova naloga je, da ohranjajo omenjene dele telesa vlažne. Na blazinicah živijo tudi mikroorganizmi, ki so naravno prisotni in prav tako prispevajo k naravnemu pasjemu vonju. Ta je veliko bolj izrazit na vlažnih tačkah, kot pa na suhih.
Prav tako ležijo žleze tudi na področju zunanjega sluhovoda. Njihova naloga je proizvodnja ušesnega masla, ki omogoča idealne razmere za razmnoževanje naravne mikroflore, ki daje blag vonj po glivah tudi pri zdravem psu.
V analnem področju ležita dve analni vrečki, ki preko kanala na vsaki strani anusa izločata rumenkast do sivkast izloček z močno zatohlim vonjem. Majhen delež izločka se izloči med blatenjem. Tudi s pomočjo tega vonja se psi spoznavajo in prepoznavajo, zato pogosto ovohavajo to področje.
Kot del naravnega vonja lahko štejemo tudi vire iz pasjega okolja. Zagotovo ste že opazili psa, ki se valja po iztrebkih drugih živali. Takšno vedenje je ostanek naravnega obnašanja volkov, ki služi temu, da ostale živali v tropu dobijo informacijo o tem, kateri plen je aktiven v njihovi okolici.
Nenaraven pasji vonj
Včasih imajo psi drugačen, nenaraven vonj, ki je lahko posledica določenih bolezenskih stanj. Spremenjen pasji vonj se lahko pojavi zaradi nepravilnega delovanja določenih delov telesa ali pa zaradi okužbe z mikroorganizmi.
Pri dolgodlakih psih z debelo in skodrano dlako lahko nenaraven vonj povzroči slaba nega. Če psa ne krtačimo, se na dlako ujame umazanija. Ta ustvari idealne pogoje za rast bakterij in gliv, še posebej, če je dlaka vlažna. To lahko v veliki meri vpliva na vonj psa.
Prav tako lahko neprijeten vonj povzročijo nepravilno delovanje kožnih žlez, nepravilno obnavljanje kože in druge kožne bolezni. Okužbe kože se pogosto pojavijo kot posledica draženja kože, ki velikokrat nastane zaradi kožnih gub ali zaradi alergij. Globoke kožne gube zadržijo veliko vlage in posledično se začnejo na teh mestih pospešeno razmnoževati bakterije. Za takšne okužbe so dovzetne pasme, ki imajo izrazite kožne gube, na primer buldog in mops. V primeru alergij se psi močno praskajo, pogosto celo do ran, kar pomeni, da je koža na teh delih bolj izpostavljena bakterijam in glivam. Poleg tega lahko draženje kože povzroči prekomerno izločanje iz kožnih žlez, ki se kaže kot vonj po zatohlem. Zaradi boljših pogojev za rast mikroorganizmov se na koži začnejo razmnoževati bakterije in glive, ki dajo psu značilen neprijeten vonj.
Posledica neprijetnega vonja po glivah ali po odplakah je velikokrat vnetje zunanjega sluhovoda in druge ušesne bolezni. Dovzetnejši psi za vnetje ušes so tisti, ki imajo veliko dlake v ušesu in tisti, ki imajo viseče uhlje.
Bolezen analnih vrečk ali njihovo prekomerno izločanje se kaže kot oster vonj po zatohlem. Ko je pes prestrašen, iz analnih vrečk izloči velike količine izločka, zaradi česar dobi neprijeten vonj. Včasih analne vrečke okužijo mikroorganizmi, ki proizvedejo specifičen vonj. Do tega lahko pride v primeru, da se analne vreče oziroma kanali zamašijo. Zaradi tega žleze ne morejo izločati sekreta in otečejo. To je za psa boleče, zato se pogoste odzove z grizenjem in lizanjem anusa. Tako izpostavi žleze bakterijam in lahko pride do okužbe in nastanka ognojka. V takšnem primeru obiščemo veterinarja.
Slab zadah je lahko posledica bolezni ustne votline, razjed na ustni sluznici in vnetij dlesni. Bakterije, ki se pri tem namnožijo, so vzrok za neprijeten vonj po gnilem. Zaradi bolezni ustne votline se psi pogosto začnejo prekomerno sliniti, kar sproži vnetje kože okoli ust in še poslabša neprijeten vonj.
Včasih je spremenjen pasji vonj posledica nekaterih zdravil, še posebej antibiotikov ali mediciranih šamponov. Hrana, ki vsebuje veliko rib ali ima dodano ribje olje, lahko povzroči vonj po ribah.
Napenjanje je lahko povezano s prehrano ali pa je znak želodčno-črevesnih težav. Do neke mere je odvajanje plinov seveda normalno, če pa je napenjanje prisotno ves čas ali imajo vetrovi zelo nenaraven vonj, je potrebno obiskati veterinarja.
Hrana ki bo še posebej pripomogla k zdravi pasji dlaki in naravnemu vonju psa: GO! Sensitivity+Shine
Preberite še:
