Vietnamski prašiček kot domači ljubljenček
23.05.2012
Povečini imamo za domače živali pse, mačke, morske prašičke, hrčke, tu in tam se najde tudi kakšen dihur. Pujse najdemo še vedno večinoma v svinjakih, le redko, ko pridemo h komu na obisku, pa nas pride namesto psa pozdravit pujs. No, nas pa vsaj nalaja najbrž ne.
Čeprav nekateri ljudje ne bi delili svojega doma s pujsom, pa se najdejo tudi takšni, ki so nad njimi navdušeni. Morda ste tudi vi že razmišljali o tem, da bi imeli za hišnega ljubljenčka prašička in morda boste v tem članku našli nekaj uporabnih informacij, s katerimi boste lažje sprejeli odločitev.
Najbolj priljubljena pasma prašičkov je vietnamski prašiček. Ko so majhni, so zelo prikupni in večino ljudi na teh prašičkih očara ravno njihova ljubkost. So tudi nekoliko manjši od drugih prašičev, toda zmotno je prepričanje, da te prašiči ostanejo majhni. Čeprav jim pravijo tudi miniaturni prašiči, je izraz relativen, saj so manjši glede na ostale vrste prašičev. Ko odrastejo, dosežejo težo 60 kilogramov ali več. Živijo od 12 do 18 let, nekateri dosežejo starost preko 20 let.
Vzgoja in skrb
Prašička je potrebno vzgajati tako kot psa, sicer lahko postane razvajen. Posledice razvajenosti so teritorialnost in agresivnost. Vzgaja se ga tako, da se ga za dobro vedenje nagradi s priboljški, za nesprejemljiva dejanja pa ga je potrebno navaditi na odločni ukaz »ne«. Zelo dobro se odzivajo na pozitivno spodbudo, slabo pa prenašajo fizično kazen.
Prašič je družabna žival, ki potrebuje veliko stimulacije. Zanj si je potrebno vzeti veliko časa. Če imate dovolj prostora, bi mu bilo zelo dobro priskrbeti družbo – drugega prašička.
Prašiča imate lahko v hiši ali pa mu postavite svinjak. Če bo v hiši, naj leži na blazinah ali odejah, če bo v svinjaku, bo zelo vesel slame. Ker imajo zelo občutljivo kožo in lahko na soncu hitro dobijo opekline, jim je potrebno zagotoviti prostor s senco. Razveselili se bodo tudi kakšne blatne kopeli.
Samca je dobro kastrirati, samico pa sterilizirati, saj postanejo spolno razdraženi vsake 3 tedne. Nekastrirani samci bodo agresivni,nemirni in smrdljivi, nesterilizirane samice pa nemirne, glasne in čemerne.
Karakter vietnamskega prašička
Pujsi so zelo inteligentne živali. Na lestvici najbolj pametnih bitij na našem planetu zasedajo peto mesto. Prvo pripada človeku, drugo opicam, tretje delfinom, četrto kitom in peto pujsom. Zelo hitro si zapomnijo in to za dolgo časa. To je lahko po eni strani prednost, saj si bodo hitro in za dolgo časa zapomnili nove stvari, ki jih boste naučili, po drugi strani pa zlepa ne bodo pozabili nečesa, kar jih je prestrašilo.
So tudi zelo radovedni in če jih boste pustili na vrtu, ne bodo poležavali, ampak bodo večino časa raziskovali in poskušali odkriti kakšen košček hrane. Radovednost pride prav tudi pri vzgoji, saj se bodo radi učili novih stvari, če jih boste pozitivno stimulirali.
Prehrana prašička
Prašiček bo pojedel skoraj vse, toda vseeno je treba poskrbeti, da bo njegova prehran pestra. Hrani se ga lahko z žitaricami, kot so pšenica, ječmen in oves, z veseljem bo pojedel tudi jabolka, ohrovt, blitvo in repo.
Prednosti in slabosti vietnamskega prašička
Spodaj so navedene prednosti in slabosti pujsa kot domača žival. Seveda imajo nekateri ljudje pujsove slabosti za prednosti in obratno, zato ne obravnavajte spodnjega predalčkanja dobesedno, ampak si ga prilagodite po svoje.
Prednosti:
Čeprav nekateri ljudje ne bi delili svojega doma s pujsom, pa se najdejo tudi takšni, ki so nad njimi navdušeni. Morda ste tudi vi že razmišljali o tem, da bi imeli za hišnega ljubljenčka prašička in morda boste v tem članku našli nekaj uporabnih informacij, s katerimi boste lažje sprejeli odločitev.
Najbolj priljubljena pasma prašičkov je vietnamski prašiček. Ko so majhni, so zelo prikupni in večino ljudi na teh prašičkih očara ravno njihova ljubkost. So tudi nekoliko manjši od drugih prašičev, toda zmotno je prepričanje, da te prašiči ostanejo majhni. Čeprav jim pravijo tudi miniaturni prašiči, je izraz relativen, saj so manjši glede na ostale vrste prašičev. Ko odrastejo, dosežejo težo 60 kilogramov ali več. Živijo od 12 do 18 let, nekateri dosežejo starost preko 20 let.
Vzgoja in skrb
Prašička je potrebno vzgajati tako kot psa, sicer lahko postane razvajen. Posledice razvajenosti so teritorialnost in agresivnost. Vzgaja se ga tako, da se ga za dobro vedenje nagradi s priboljški, za nesprejemljiva dejanja pa ga je potrebno navaditi na odločni ukaz »ne«. Zelo dobro se odzivajo na pozitivno spodbudo, slabo pa prenašajo fizično kazen.
Prašič je družabna žival, ki potrebuje veliko stimulacije. Zanj si je potrebno vzeti veliko časa. Če imate dovolj prostora, bi mu bilo zelo dobro priskrbeti družbo – drugega prašička.
Prašiča imate lahko v hiši ali pa mu postavite svinjak. Če bo v hiši, naj leži na blazinah ali odejah, če bo v svinjaku, bo zelo vesel slame. Ker imajo zelo občutljivo kožo in lahko na soncu hitro dobijo opekline, jim je potrebno zagotoviti prostor s senco. Razveselili se bodo tudi kakšne blatne kopeli.
Samca je dobro kastrirati, samico pa sterilizirati, saj postanejo spolno razdraženi vsake 3 tedne. Nekastrirani samci bodo agresivni,nemirni in smrdljivi, nesterilizirane samice pa nemirne, glasne in čemerne.
Karakter vietnamskega prašička
Pujsi so zelo inteligentne živali. Na lestvici najbolj pametnih bitij na našem planetu zasedajo peto mesto. Prvo pripada človeku, drugo opicam, tretje delfinom, četrto kitom in peto pujsom. Zelo hitro si zapomnijo in to za dolgo časa. To je lahko po eni strani prednost, saj si bodo hitro in za dolgo časa zapomnili nove stvari, ki jih boste naučili, po drugi strani pa zlepa ne bodo pozabili nečesa, kar jih je prestrašilo.
So tudi zelo radovedni in če jih boste pustili na vrtu, ne bodo poležavali, ampak bodo večino časa raziskovali in poskušali odkriti kakšen košček hrane. Radovednost pride prav tudi pri vzgoji, saj se bodo radi učili novih stvari, če jih boste pozitivno stimulirali.
Prehrana prašička
Prašiček bo pojedel skoraj vse, toda vseeno je treba poskrbeti, da bo njegova prehran pestra. Hrani se ga lahko z žitaricami, kot so pšenica, ječmen in oves, z veseljem bo pojedel tudi jabolka, ohrovt, blitvo in repo.
Prednosti in slabosti vietnamskega prašička
Spodaj so navedene prednosti in slabosti pujsa kot domača žival. Seveda imajo nekateri ljudje pujsove slabosti za prednosti in obratno, zato ne obravnavajte spodnjega predalčkanja dobesedno, ampak si ga prilagodite po svoje.
Prednosti:
- Pujsi so zelo inteligentni in jih lahko vzgojite tako kot psa. Pri vzgoji je prav tako zelo učinkovita uporaba priboljškov. Hitro si zapomnijo tudi svoje ime.
- Lahko ga vzgojite tako, da bo opravljal potrebo zunaj ali v zanj namenjenemu stranišču. Na sprehod ga lahko peljete s povodcem.
- Običajno ljudje niso alergični na pujsa, tako da so lahko dobra alternativa tistim, ki so alergični na pasjo ali mačjo dlako.
- So dokaj čisti in ne smrdijo.
- Če so kastrirani/sterilizirani in dobro vzgojeni, so lahko zelo nežne in občutljive živali. Celo tako občutljive, da lahko hitro ranimo njihova čustva, če smo z njimi pregrobi.
- Pujsi so zelo zahtevni. Celo bolj kot psi. Brez pravilne vzgoje lahko postanejo zelo razvajeni. V ZDA nastaja čedalje več zavetišč za zapuščene prašiče, nad katerimi so lastniki obupali.
- Pujs zraste. Na začetku, ko je še mladič, je ljubek in lepo ga je imeti ob sebi v hiši, toda ko bo odrastel, bo potrebno umakniti na varno vse krhke predmete ali pa bo treba pujsa preseliti v svinjak.
- Če jih boste pustili same zunaj, oni pa bodo našli vedro polno vode, ga bodo poskušali prevrniti, narediti blato in se v njem povaljati. Od časa do časa, ko boste pri volji, lahko naredite za njih blatno kopel. Le po kopeli boste imeli nekaj dela še s čiščenjem.
- Lahko postanejo teritorialni, zato je potrebno že od malega paziti, da se tega ne naučijo. Pri 18 mesecih bo pujs poskušal postati glava družine in z nepravilno vzgojo lahko postane agresiven.
- Njihova radovednost ima poleg pozitivnih tudi negativne posledice. Ena izmed njih je uničevanje. Če imate doma lepo urejen vrt, ne bo od vrta ostalo kaj veliko lepega. Uničevalno se lahko vedejo tudi v stanovanju.
- Pri iskanju hrane so nepopustljivi. Da bi prišli do nje se lahko naučijo celo odpreti hladilnik in predale, kjer je spravljena hrana. Lahko postanejo celo agresivni do ljudi, ki imajo hrano.
- Hitro se lahko nalezejo pljučnice. Še večjo dovzetnost za pljučnico lahko povzroči stres, pujsa, ki je občutljiva žival, pa ni težko spraviti pod stres. Zaradi njihovih majhnih pljuč, je lahko ta bolezen za njih zelo nevarna.
© 2022 - 2024 Aler.si. Vse pravice pridržane. | Sledite nam
