Prav gotovo vas je že kdaj ob vstopu v prostor kdo vprašal, če imate rep. Neupravičeno je, da se vprašanje vedno postavlja z negativnim prizvokom, saj rep živalim prinaša precej prednosti. Pomislite, kako brezskrbno bi lahko viseli z drevesa z repom, kot ga imajo nekatere opice, in kako hitro bi lahko plavali z repom, kot ga ima delfin. Kdaj pa kdaj bi prav prišel tudi kot obramba, v njega pa bi se lahko ovili, če bi nas zeblo.
Rep ima veliko vlog, ki so med seboj različne in značilne za posamezne vrste živali. Služi lahko kot pomoč pri ravnotežju. To je izrazito predvsem pri nekaterih vrstah opic, kot je lemur, ki morajo biti izredno spretne, da lahko plezajo in skačejo z drevesa na drevo. Pri skakanju ga s pridom uporabljajo tudi kenguruji. Psom pomaga pri plezanju, hoji po ozkih letvah in skakanju. Tekaškim pasmam omogoča hitro zavijanje pri veliki hitrosti, plavalnim pasmam pa služi kot krmilo pri plavanju. Tudi mačkam omogoča uspešno skakanje in hojo po ozkih letvah, pri čemer obrnejo rep v nasprotno smer od tiste, v katero gledajo. S pomočjo posebnega mehanizma, ki vključuje rep, mačke ob padcu pristanejo na nogah.
Oposumi visijo na repu in z njim lovijo veje. Tudi pri opicah ima rep oprijemalno vlogo, z njim lahko zagrabijo veje in naberejo hrano iz dreves. Pri drugih je ta vloga reducirana, zagrabijo lahko namreč samo veje. Tak rep imajo drevesni ježevec, mravljinčar, podgane, kače, nekateri kuščarji – skinki in pupki.
Leteče ptice potrebujejo rep pri letenju. Dolga peresa jim omogočajo spremembo smeri in boljše aerodinamične sposobnosti. Prav tako za spremembo smeri v zraku izkoriščajo rep leteče veverice.
Zelo toga peresa nekaterih vrst ptic, kot so žolne, omogočajo nekakšno pritrditev na drevesno deblo.
Pticam, ki ne letijo, na primer pingvinom, rep služi pri spreminjanju smeri, ko plavajo. Tudi ribe ga uporabljajo v ta namen, pa tudi za hitrejše premikanje. Delfinu omogoča ritmičen udarec repa ob vodno gladino večjo hitrost plavanja. Pri jazbecu je ključnega pomena pri plavanju sploščenost njegovega repa. Prav tako krokodil in aligator plavata skoraj izključno s pomočjo repa, ki jima služi kot pogon.
Pri večini kuščarjev rep predstavlja obrambni mehanizem, saj ga ob nevarnosti, ko ga zagrabi plenilec, lahko odvrže. Plenilca odvržen rep, ki se še vedno premika zamoti in kuščar mu medtem lahko pobegne. Tako se mora zadovoljiti le z delom kuščarja, ki pa mu čez nekaj časa zraste nov rep, pripravljen, da zamoti naslednjega plenilca.
Na repu škorpijona se nahaja strupna žleza, ki izloča strup skozi značilno želo na koncu repa, kadar se škorpijon brani pred napadalci ali ulovi plen, ki ga omrtviči. Po drugi strani je rep krokodila in aligatorja težko in močno orožje, s katerim plenilec udari svoj plen in ga nato odvleče v vodo in poje. Celo mačkam rep pomaga pri lovljenju miši. Z enakomernim mahanjem najprej plen hipnotizirajo. Nato rep nepričakovano premaknejo, da se plen zgane in ga lahko zaznajo, saj nepremičnega ne vidijo dobro.
Domače živali, kot so konji in krave ter tudi divje živali, na primer žirafa, slon in zebra, uporabljajo rep za odganjanje muh in drugih nadležnih insektov.
Mnogo živali uporablja rep za medsebojno sporazumevanje, bodisi znotraj iste ali pa med različnimi vrstami. Tako je pri kačah klopotačah klopotec na repu opozorilo plenilcem. Dvignjen rep jelena, ki je na spodnji strani bele barve, pomeni nevarnost. Tudi jazbec z repom sporoča ostalim, daj se približuje napadalec. Na ta način si živali med seboj pomagajo, da mu lahko uidejo. Prav tako z repom medsebojno komunicirajo lisica, volk, pes in mačka. Glede na postavitev in gibanje repa lahko sklepamo na počutje psa in mačke. Ugotovimo lahko, kdaj je pes vesel, jezen, prestrašen ali pod stresom. Podobno lahko sklepamo tudi pri ostalih domačih živalih.
Postavitev repa in njegovo gibanje je pomembno tudi pri razmnoževanju. Ta namen repa je še posebej izrazit pri rajskih pticah, lirorepcu in pavu, ki ga bohotno razkazujejo in s tem privabljajo samice. Je torej izjemnega pomena za reprodukcijo živali in predstavlja selekcijski pritisk, saj bo samička izbrala le tistega z najlepšim repom. Barva in velikost sta pri pavu povezana z uživanjem določene vrste krme in z visoko koncentracijo testosterona.
Psi pa se lahko s pomočjo repa sporazumevajo tudi na drug način. Na vsaki strani zadnjika se namreč nahajata analni žlezi, ki izločata za posamezno žival individualen izloček. Ko pes maha, se mišice okoli anusa krčijo in potiskajo izloček iz žlez. Rep pa jim v drugi fazi z mahanjem služi kot pahljača. Tako se vonj širi na okolico in je eden od načinov oblikovanja družbenega statusa živali. Opazimo lahko, da alfa samci nosijo rep pokonci, da se vonj lažje širi, medtem ko podrejeni stiskajo rep med noge. S tem zmanjšajo širjenje lastnega vonja, saj nočejo zbujati nikakršne pozornosti.
Na repu se pri jazbecih, psih in mačkah nahajajo zadnjične repne žleze, katerih izloček živali uporabljajo za označevanje teritorija.
Podganam rep predstavlja enega od načinov termoregulacije, saj se na njem nahaja veliko število krvnih žil. Ko telesna temperatura živali naraste, se žile, predvsem vene, razširijo, skozi rep steče veliko krvi, ki izgubi toploto čez površino repa. Nazaj se vrne ohlajena kri, ki tako hladi podgano. Nasprotno, ko živali telesna temperatura pade, se žile skrčijo in tok krvi v rep je omejen. Tako se več krvi ohrani v telesu podgane. Lisice, volkovi in nekatere pasme psov se grejejo z repom tako, da ga ovijejo okrog sebe, ko so v ležečem položaju.
Pomembnosti repa se ne sme zanemarjati. Omogoča ogromno prednosti, tako pri ohranjanju normalnih pogojev organizma, kot je temperatura, premikanju, medsebojnem sporazumevanju in obrambi. Na tem mestu se torej sprašujem: ali je bila izguba repa pri človeku res evolucijska prednost?
Preberite si tudi:
