Prav žalostno je videti psa, ki ima dolg rep in z njim ne more migati. Ravno to se zgodi pri tako imenovanem sindromu zlomljenega repa. Rep sicer res izgleda, kot bi bil zlomljen, vendar pa je v resnici le ukrivljen in mlahavo visi. Pes ga ne more premikati, ali pa ga premika le v manjši meri, stanje pa je pogosto zelo boleče. Na srečo se sindrom ne pojavlja zelo pogosto.
Vzroki za nastanek
Sindrom zlomljenega repa je posledica poškodbe mišic na korenu repa. Lahko se pojavi pri vseh psih, vendar pa ga pogosteje opažamo pri lovskih psih, kot so zlati in gladkodlaki prinašalci, labradorci, goniči, lisičarji, angleški pointerji in seterji. Pojavi se lahko pri obeh spolih in vseh starostih, značilen pa je predvsem za športne pse.
Kako točno pride do takšnega stanja, še ni znano. Nastanek je povezan s prevelikim naprezanjem, plavanjem v premrzli ali pretopli vodi, vremenskimi razmerami, kot je mrzlo in deževno vreme. Do omenjenega sindroma lahko pride, če je pes predolgo v majhni kletki med potovanjem. Možno je tudi, da pes razvije sindrom zaradi slabega prehranjevanja ali slabe prekrvavitve.
Najpogosteje pride do dotičnega sindroma zaradi prehitrega začetka aktivnosti, po nekem obdobju, ko je bil pes neaktiven. Repne mišice, ki pri plavanju in drugih dejavnostih intenzivno delajo, tako še niso pripravljene na takšen napor. Zaradi tega otečejo, stisnejo vezivno tkivo in prekinejo dotok krvi v rep.
Sindrom se pojavi nekaj dni do enega tedna po sprožitvenem dogodku. Nastopi hitro in zanj ni značilno, da bi se stanje postopoma slabšalo.
Značilnosti in posledice sindroma
Pri blagi stopnji je rep postavljen okoli 10 cm višje kot po navadi, nato pa visi navzdol, pri resnejših primerih pa visi mlahavo in ga pes ne premika. Zaradi nabrekanja mišic lahko včasih opazimo dvignjeno dlako na korenu repa. Ker je stanje lahko boleče, imajo nekateri psi težave z usedanjem in leganjem oziroma se pri tem zelo naprezajo, drugače pa lahko večina psov s tem sindromom, deluje povsem normalno.
Kadar pride do prevelike izgube mišičnih vlaken in nastane preveč brazgotine, je stanje nepopravljivo. V teh redkih primerih okrevanje ni mogoče in rep ostane ukrivljen celo življenje.
Psi, ki so v preteklosti že razvili sindrom, večinoma niso bolj nagnjeni k ponovni pridobitvi.
Kaj lahko stori lastnik?
Če opazimo, da je rep našega psa nenavadno ukrivljen, je treba pomisliti tudi na možnost, da ima sindrom zlomljenega repa. Peljemo ga k veterinarju in mu povemo, ali je bil pes izpostavljen kateremu od dejavnikov, ki lahko sprožijo nastanek omenjenega sindroma.
Povešen rep je lahko sicer tudi posledica živčnosti ali resnejših bolezni, kot so bolezni prostate, analnih žlez, poškodba hrbtenjače ali hrbtenice. Za potrditev diagnoze sindroma zlomljenega repa je včasih potrebno rentgensko slikanje ali elektromiografija.
Zdravljenje in preventiva
Če ugotovimo, da ima pes sindrom zlomljenega repa, je zelo pomembno, da počiva vsaj nekaj dni. Veterinar nam svetuje, ali so potrebna protivnetna zdravila. Ta je možno dati psu prvih 24 ur, z namenom pospešitve celjenja, čeprav za le to, za zdaj še ni dokazov.
V večini primerov sindrom izgine po 2 do 7 dneh mirovanja, včasih pa traja tudi nekaj tednov. Čas, potreben za okrevanje, je odvisen od stopnje poškodbe.
Da se v prihodnosti izognemo takšnim težavam, se izogibamo okoliščinam, zaradi katerih je pes razvil omenjen sindrom. Poleg tega po obdobju mirovanja, na primer spomladi, počasi začnemo s športnimi dejavnostmi, kot so tek, plavanje in pohodništvo. Pred tem se prepričamo, da je pes ustrezno pripravljen. Ko potujemo s psom, se ustavljamo, da se pes lahko pretegne in sprehodi.
Preberite si tudi:
