Zakaj moj pes grize svojo kožo in si puli lastno dlako?
04.09.2012
Žvečenje, grizenje in lizanje je v pasji naravi in prav nič nenavadnega ni, če vaš pes veliko svojega prostega časa posveti takšnim aktivnostim. Situacija pa postane zaskrbljujoča, ko vaš pes "negovanju" svojega kožuha posveti več časa kot vaša mačka; ko grize in žveči samega sebe ali pa si celo puli dlako.
Zakaj torej to počne?
Ker ga nekaj srbi ali pa mu povzroča nekakšno neugodje. Ko bo pes začutil srbež, se bo popraskal. Ko srbež ne bo izginil, bo pričel žvečiti in gristi prizadeto območje. Obstaja nekaj najpogostejših vzrokov za takšno vedenje pri psih:
Bolhe. Ena sama bolha lahko psa ugrizne tudi do 400-krat na dan. Ena sama bolha samica lahko izleže na stotine jajčec. S ponavljajočo ali daljšo izpostavljenostjo bolham lahko nekateri psi postanejo izredno občutljivi na bolšjo slino in razvijejo alergijski dermatitis. Pri nekaterih psih pa lahko prevelika izpostavljenost bolham povzroči še resnejše zdravstvene probleme, kot je na primer anemija.
Alergije. Vsi lastniki psov se morajo zavedati, da je pri psih eden najpogostejših simptomov alergije razdražena koža. Pasje alergije lahko razdelimo v tri kategorije: kontaktne alergije, okoljske alergije in alergije na hrano. Kontaktne alergije povzročijo alergeni, ki pridejo v stik s pasjo kožo. Okoljske alergije povzročijo alergeni, ki jih je pes vdihnil. Alergija na hrano pa se zgodi, če je vaš pes razvil preveliko občutljivost na določeno sestavino v njegovi prehrani.
Klopi. Napadi klopov so manj pogosti kot napadi bolh, vendar imajo resnejše posledice. Klopi lahko vašega psa pripravijo do tega, da močno grize, praska in žveči lastno kožo. Poleg tega pa prenašajo tudi resne bolezni.
Mnogi drugi razlogi. Nikdar ne smemo izključiti manj pogoste ali celo nenavadne razlage za samodestruktivno obnašanje našega psa. Na videz nedolžni simptomi lahko namreč kažejo na precej resne bolezni, ki jih je za uspešno zdravljenje potrebno odkriti zgodaj. Redki ampak mogoči vzroki so lahko tudi rak, poškodovani živčni končiči ali pa psihološka travma. Psi, ki so bili tekom svojega življenja zlorabljeni ali pa zaprti v majhnih prostorih, si pogosto pulijo lastno dlako.
Kaj storiti, če se vaš pes obnaša samodestruktivno?
Če vaš pes razvije takšno in drugačno samodestruktivno vedenje potem ga odpeljite k veterinarju. Pretirano lizanje, grizenje samega sebe in puljenje lastne dlake, je lahko posledica mnogo resnejših zdravstvenih problemov, ki zahtevajo veterinarsko pozornost. S takšnim vedenjem psi pogosto poskušajo ustaviti bolečino ali neudobje, ki jo lahko povzroča marsikaj, naj bo to resnejša bolezen ali pa le manjše kožno vnetje. V vsakem primeru boste sami izredno težko postavili diagnozo, zato prepustite to veterinarju.
Običajno bo samodestruktivno vedenje izginilo takoj, ko bomo odpravili težavo, ki ga je povzročila. V nekaterih primerih pa bo vaš pes takšne škodljive navade obdržal. Obdržal jih bo zato, ker ima preveč odvečne energije, ker je pod stresom, ker si želi vaše pozornosti ali pa ker nima za početi ničesar zanimivejšega. Skratka, samodestruktivnost postane navada pri psih iz istih razlogov kot postane pri ljudeh.
Kaj storiti, če pes ohrani škodljivo navado?
Zakaj torej to počne?
Ker ga nekaj srbi ali pa mu povzroča nekakšno neugodje. Ko bo pes začutil srbež, se bo popraskal. Ko srbež ne bo izginil, bo pričel žvečiti in gristi prizadeto območje. Obstaja nekaj najpogostejših vzrokov za takšno vedenje pri psih:
Bolhe. Ena sama bolha lahko psa ugrizne tudi do 400-krat na dan. Ena sama bolha samica lahko izleže na stotine jajčec. S ponavljajočo ali daljšo izpostavljenostjo bolham lahko nekateri psi postanejo izredno občutljivi na bolšjo slino in razvijejo alergijski dermatitis. Pri nekaterih psih pa lahko prevelika izpostavljenost bolham povzroči še resnejše zdravstvene probleme, kot je na primer anemija.
Alergije. Vsi lastniki psov se morajo zavedati, da je pri psih eden najpogostejših simptomov alergije razdražena koža. Pasje alergije lahko razdelimo v tri kategorije: kontaktne alergije, okoljske alergije in alergije na hrano. Kontaktne alergije povzročijo alergeni, ki pridejo v stik s pasjo kožo. Okoljske alergije povzročijo alergeni, ki jih je pes vdihnil. Alergija na hrano pa se zgodi, če je vaš pes razvil preveliko občutljivost na določeno sestavino v njegovi prehrani.
Klopi. Napadi klopov so manj pogosti kot napadi bolh, vendar imajo resnejše posledice. Klopi lahko vašega psa pripravijo do tega, da močno grize, praska in žveči lastno kožo. Poleg tega pa prenašajo tudi resne bolezni.
Mnogi drugi razlogi. Nikdar ne smemo izključiti manj pogoste ali celo nenavadne razlage za samodestruktivno obnašanje našega psa. Na videz nedolžni simptomi lahko namreč kažejo na precej resne bolezni, ki jih je za uspešno zdravljenje potrebno odkriti zgodaj. Redki ampak mogoči vzroki so lahko tudi rak, poškodovani živčni končiči ali pa psihološka travma. Psi, ki so bili tekom svojega življenja zlorabljeni ali pa zaprti v majhnih prostorih, si pogosto pulijo lastno dlako.
Kaj storiti, če se vaš pes obnaša samodestruktivno?
Če vaš pes razvije takšno in drugačno samodestruktivno vedenje potem ga odpeljite k veterinarju. Pretirano lizanje, grizenje samega sebe in puljenje lastne dlake, je lahko posledica mnogo resnejših zdravstvenih problemov, ki zahtevajo veterinarsko pozornost. S takšnim vedenjem psi pogosto poskušajo ustaviti bolečino ali neudobje, ki jo lahko povzroča marsikaj, naj bo to resnejša bolezen ali pa le manjše kožno vnetje. V vsakem primeru boste sami izredno težko postavili diagnozo, zato prepustite to veterinarju.
Običajno bo samodestruktivno vedenje izginilo takoj, ko bomo odpravili težavo, ki ga je povzročila. V nekaterih primerih pa bo vaš pes takšne škodljive navade obdržal. Obdržal jih bo zato, ker ima preveč odvečne energije, ker je pod stresom, ker si želi vaše pozornosti ali pa ker nima za početi ničesar zanimivejšega. Skratka, samodestruktivnost postane navada pri psih iz istih razlogov kot postane pri ljudeh.
Kaj storiti, če pes ohrani škodljivo navado?
- Ponudite mu kaj bolj zanimivega. Podarite mu igračko za žvečenje, lizanje in grizenje ali pa celo puljenje. Pustite domišljiji prosto pot in jo prikrojite potrebam vašega psa. Lahko se odločite za gumijasto igračko za žvečenje, lahko mu kupite votlo žogico in njeno notranjost napolnite s priboljški, morda pa ga bo popolnoma zadovoljila pasja kost ali pa lesena palica. Vedite, da za vsakega psa obstaja popolna igrača. Ko jo bo vaš pes dobil, bo mnogo več časa namenil igri, kot pa škodljivim navadam.
- Poskrbite, da se vaš pes dovolj giba. Odvečna energija je eden najpogostejših razlogov za destruktivno obnašanje pri psih. Poskrbite, da se vaš pes dovolj giba. Zagotovite mu redne sprehode, učite ga novih trikov, igrajte se z njim. Med aktivnostmi bo vaš pes popolnoma pozabil na škodljive razvade. Po zadostni količini gibanja pa bo preveč zadovoljen in utrujen, da bi se spomnil nanje.
- Prekinite ga pri delu. Kadar svojega psa zalotite pri samodestruktivnem obnašanju, mu hitro preusmerite pozornost, na primer, oglasite se s hitrim in ostrim zvokom. Takšna akcija bo prekinila pasje početje in njegovo pozornost preusmerila drugam. Nato poskrbite, da jo tam ohranite. Pričnite z igro, s treningom ali z božanjem. Nagradite ga takrat, ko se ne bo obnašal samodestruktivno. Nikdar ga ne nagradite po žvečenju ali puljenju dlake.
- Bodite potrpežljivi. »Navada je železna srajca.« Pes bo svojo škodljivo navado prekinil prav tako težko, kot ljudje težko prekinimo s kajenjem, prenajedanjem, grizenjem nohtov in drugimi škodljivimi navadami.
© 2022 - 2024 Aler.si. Vse pravice pridržane. | Sledite nam
