Zakaj se pes kompulzivno grize in kaj v tem primeru storiti?
Grizenje psa kot stereotipija
Izraz stereotipija opisuje ponavljajoči se vzorec v obnašanju, ki ga pes ponavlja do te mere, da vpliva na njegovo normalno delovanje. Takšno vedenje je primerljivo s človeško obsesivno kompulzivno motnjo. Kompulzivno pomeni, da se ritual ponavlja, obsesije pa so ponavljajoče se vsiljive misli. Tako kot človek se tudi pes s stereotipijami zamoti. Vedenje nima konkretnega namena in lahko psu celo škoduje, saj povzroči hujšanje, ga izmuči ali celo poškoduje. Eno takšnih vedenj je tudi kompulzivno grizenje, praskanje in lizanje. Kot posledica nastane rdeče, vlažno, razdraženo območje najpogosteje na glavi, prsih, okončinah ali bokih. Lizanje in grizenje je lahko tako pogosto, da pride do vnetja kože. Dlaka na tem delu pogosto izpade, mesto pa je izpostavljeno bakterijam in drugim mikroorganizmom, ki lahko preko rane vdrejo v telo in okužijo psa.
Poleg grizenja in lizanja se kot stereotipije pojavljajo tudi vrtenje, sprehajanje v določenih vzorcih, lovljenje repa, šavsanje za navideznimi muhami, lajanje, lovljenje senc in luči, obsedenost z igračami, prekomerno pitje vode in druge. Nekatera od teh vedenj, kot sta grizenje in lajanje seveda opazimo pri vseh psih, vendar pa imajo običajno konkreten razlog.
Vzroki za kompulzivno grizenje
Včasih razlogi za spremenjeno vedenje niso očitni. Določeni psi preprosto ne prenehajo z grizenjem ali lizanjem področja telesa, kjer so bili nekoč poškodovani, operirani, saj se na to nekako navadijo. V nekaterih primerih pa je kompulzivno vedenje posledica njihovega življenjskega stila in okolja, ki povzročata tesnobo in stresno vplivata na psa. Stereotipije so tako pogosto pokazatelji, da pes ni zadovoljen in mu v življenju nečesa primanjkuje. Zato želi ta primanjkljaj nadomestiti z nekim ponavljajočim se vedenjem, ki ga zaposli, v primeru, da ga je nečesa strah, pa ga ritual pomiri, saj mu daje občutek varnosti in odvrne njegovo pozornost od tistega, kar je strah sprožilo.
Bolj nagnjeni h kompulzivnemu vedenju so psi, ki so pogosto zvezani in prisiljeni živeti na manjšem območju, psi, ki so v socialnem konfliktu, ki je lahko ločitev od dolgoletnega prijatelja ali agresija s strani drugih psov, psi, ki so prikrajšani za druženje z ljudmi in drugimi psi, psi, ki si nečesa želijo pa jih je strah to storiti zaradi slabih izkušenj in psi, ki so fizično zlorabljeni ali kaznovani naključno in tega ne morejo predvideti.
Vendar pa je treba upoštevati, da razlog ni samo okolje, ampak k pojavu stereotipij prispeva tudi genetika. Nekatere pasme so bolj nagnjene k razvoju ponavljajočih se vedenj. Doberman, zlati prinašalec in labradorec imajo pogosto težave s čezmernim lizanjem. Poleg tega se stereotipno vedenje pogosteje pojavlja pri starejših psih.
Kako se takšnega vedenja znebiti?
Če opazimo, da pes neprestano grize, liže ali praska del svojega telesa, ga najprej peljemo k veterinarju, da izloči morebitne fizične vzroke. Grizenje namreč lahko povzročijo tudi alergije, suha koža, hormonalno neravnotežje, bolečina, zajedalci, epilepsija, poškodbe glave, bakterijske in virusne okužbe in slab vid.
Ko izključimo prej naštete vzroke, je verjetno razlog za grizenje psihološki. Lahko je vzrok dolgočasje, osamljenost, tesnoba, strah ali kakšna druga oblika stresa.
Zdravljenje stereotipij je težavno in pogosto traja dolgo. Po navadi se zdravi tako vedenjsko kot tudi z zdravili. Slednje je posebej potrebno, če se stanje po določenem času ne izboljša. Poskrbeti je treba seveda tudi za rano.
Najprej je treba ugotoviti, katere reči oziroma situacije delujejo na psa stresno. To sta lahko človek, okolje, v katerem živijo ali pa tudi samota, dolgočasje. Z eno besedo jih imenujemo stresorji. Če nam uspe ugotoviti, kaj povzroča nelagodje pri psu, le to odstranimo ali pa se temu izogibamo. Vendar pa so raziskave pokazale, da včasih ponavljajoče se vedenje kljub temu ostane. Vseeno vedno najprej poskusimo s tem.
Kadar pa stresorja sploh ne moremo odstraniti, če se pes na primer boji grmenja, je potrebno psa trenirati, da stresorja ne dojema več kot grožnjo in se nanj privadi. Med stresno situacijo, preden bo začel s kompulzivnim vedenjem, damo psu priboljšek, igračo oziroma nekaj, kar ima rad. Lahko se tudi začnemo z njim igrati. Tako bo začel stresor povezovati z nečim dobrim.
Poskusimo lahko tudi z alternativnim vedenjem. Kadarkoli bo pes hotel začeti s stereotipijo, mu ukažemo, da izvede kakšen trik. S tem se pes osredotoči na njegovo izvajanje in ne bo imel časa za kaj drugega. Psa treniramo po principu nagrajevanja vedenja, ki je zaželen. S tem bomo s psom bolj povezani, bolj nam bo zaupal in manj ga bo strah v stresnih situacijah. Seveda psa učimo novih trikov, kadar ni prestrašen in živčen.
Nikoli ne kaznujemo psa za kompulzivno vedenje, saj bo s tem le še bolj prestrašen. Po drugi strani ga med tem samim izvajanjem stereotipije ne smemo hvaliti, saj bo to le še pospešilo takšno vedenje.
Življenje našega ljubljenčka naj bo kakovostno
Psi so družabne živali, ki jim moramo nuditi dovolj pozornosti in ljubezni. Poskrbimo, da psu ne bo dolgčas in bodo njegovi dnevi polni in raznoliki. Z njim se veliko ukvarjamo in igramo. Če ima rad druge pse, pustimo, da se igra tudi z njimi. Pripravimo lahko različne igrice, ki zaposlijo pse tudi, kadar nas ni doma. Mnogi psi na primer radi iščejo hrano, ki jo skrijemo po dvorišču. Poleg tega lahko peljemo psa v pasjo šolo ali se ukvarjamo z agility. Psa ne puščamo ves čas samega, ga ne zapiramo v kletke in ga nimamo ves čas na vrvici.
Telovadba in aktivnost obogatita življenje, znižata stres in pripravita psa na normalno vedenje. Poleg tega ostane aktivnim psom manj energije za kompulzivno vedenje.
Da bo pes miren in sproščen, poskrbimo, da vsak dan vsaj pol ure teče, oziroma se kako drugače rekreira. S tem poskusimo tudi v sami stresni situaciji. Vsak dan ga peljemo na sprehod, po različnih poteh, tako da je tudi zanj bolj zanimivo.
Preberite si tudi:
