Od kod prihajam…
Akita inu izvira iz Japonske, kjer je proglašen za nacionalni zaklad. Spada med najstarejše avtohtone japonske pasme. Sprva je bil poznan kot Veliki japonski pes, kasneje pa se je pri vzreji ločila linija psov, ki so bili manjši, imeli svetel gobec, izrazito moč in trden značaj. Nastala je pasma Akita Inu. Uporabljali so ga za lov na jelene in medvede, za pomoč pri ribolovu, kot psa čuvaja, bojnega in vlečnega psa. Najprej je bil prisoten predvsem na podeželju, nato pa se je preselil na dvor, kjer so ga imeli višji sloji. Med drugo svetovno vojno je pasma skoraj izumrla, saj so jih vojaki in civilisti uporabljali za meso in krzno. Na Japonskem verujejo, da majhni kipci teh psov k hiši prinašajo zdravje, srečo in rodnost.
Kako izgledam…
Akita inu je prepoznaven po svoji medvedu podobni glavi, močnem telesu in zavitem repu, značilnem za špice. Njihovo telo je močne konstitucije in skladno. Imajo srednje dolgo, ravno in trdo dlako z mehko podlanko. Možne barve dlake so rdeča, bela ali sivo bela tigrasta. Akita Inu se od ameriškega loči po barvi dlake, saj mora imeti obvezno belo dlako po prsih, trebuhu, repu, licih in gobčku. Samci so visoki med 64 in 70 cm, ter tehtajo okoli 40 kg. Samice tehtajo malo manj, okoli 32 kg in so visoke med 58 in 64 cm.
Kakšen sem…
Pogumen in zelo zaščitniški
Vdanost in zvestoba lastniku sta temelj obstoja akite inu. Ter seveda brezpogojna zaščita in varovanje. Akita inu ima prirojen močan nagon po varovanju, je izrazito zaščitniški in teritorialen. Če bo ogrožena njemu poznana oseba se bo odzval nemudoma in nagonsko, brez da bi za trenutek pomislil na svojo varnost. Njihova velikost in mogočnost prestraši vsakega neželenega obiskovalca. Do ljudi so redko agresivni. So pa izrazito zaščitniški tudi do svoje hrane, zato pazimo, da se ne bi kakšen otrok preveč vmešaval, kadar pes jé. Lajajo dokaj redko, a to ne pomeni da se redko oglašajo – znani so po svojem »pogovarjanju«, saj kar naprej ustvarjajo različne zvoke, na primer cviljenje, zavijanje, zamolklo renčanje itd.
Močno navezan na svojega lastnika, do ostalih družinskih članov prijazen
To so občutljivi in ljubeči psi, katerih cilj v življenju je čuvanje svojega lastnika ter preživeti kar se da veliko časa ob njem. Zaradi tega se bodo že v mladosti navezali na osebo, ki se bo največ ukvarjala z njimi in jim predstavljala avtoriteto. Do ostalih družinskih članov bodo prijazni, a vseeno bolj zadržani. Do otrok so nežni, zaščitniški in potrpežljivi. A ker jih je težko zadostno izšolati, se ne priporočajo za družine z otroki, sploh ne majhnimi. Tujcev ne mara in je do njih izrazito nezaupljiv. Na sprehodu mora biti vedno na povodcu, saj je lahko agresiven do drugih psov, manjše živali pa mu predstavljajo plen. Ostale domače ljubljenčke bo sprejel le, če bo z njimi živel od majhnega in ga bomo primerno socializirali.
Inteligenten, a me je zahtevno šolati – potrebujem izkušenega lastnika
To je pes, ki je že po naravi dominanten in zato potrebuje izkušenega in avtoritativnega lastnika, drugače lahko postane neobvladljiv. Imajo izjemno močno voljo in znajo biti zelo trmasti, zato je šolanje tega psa izdaten izziv. Neodločni ljudje niso primerni lastniki za akito inu. Pes mora vedeti, da imate vi nadzor in da vas mora poslušati. Spoštljiv odnos bomo dosegli na primer tako, da mu ne dovolimo spati na dvignjenih površinah, kot sta postelja in kavč, temveč so te rezervirane za nas. To so izjemno inteligentni in učljivi psi, hitro bodo dojeli, kaj pričakujete od njih. A to še ne pomeni, da bodo brez premisleka sledili vašim ukazom. Bodite vztrajni in uporabljajte pozitivno motivacijo, ter ga izšolajte vsaj v osnovah poslušnosti. Hitro izgubijo zanimanje, zato naredimo več krajših treningov. Treniranje za obrambo se močno odsvetuje. To je pes, ki ima rad rutino in redne zadolžitve, kot je npr. prinašanje časopisa. Potrebujejo zmeren vsakodneven sprehod, so idealni spremljevalci za pohode v gorah in obožujejo plavanje. Idealen življenjski prostor je večje ograjeno dvorišče, zadovoljni pa bodo tudi v stanovanju. Vsekakor je to pes, ki zahteva veliko časa in pozornosti s strani lastnika.
Koliko dela je z nego…
Akite inu se ne striže. Potrebno je redno krtačenje, še posebej trikrat letno, ko menjajo dlako. To so psi z izjemno malo telesnega vonja, zato jih kopamo čim bolj poredko. Tako bo njihova dlaka ohranila svoje vodoodporne lastnosti. Vedno po plavanju ali umivanju poskrbimo, da se njihova gosta dlaka zares posuši.
Kako je z mojim zdravjem…
To je zdrava pasma, saj povprečno živijo kar 14 let. Podvržena pa je nekaterim pogostejšim boleznim, kot so: displazija kolkov, kožne alergije, očesne bolezni (siva mrena, glavkom…), zasuk želodca, Acquired Myathenia Gravis - avtoimunska bolezen, ki uničuje beljakovine v mišicah, krvna bolezen, podobna človeški hemofiliji….
Primeren spremljevalec za…
- izkušene lastnike
- avtoritativne ljudi z močnim značajem
- ljudi, ki so psu pripravljeni posvetiti veliko časa
Hrana, ki najbolje poskrbi za lep kožuh, dobro kondicijo ter vsesplošno zdravje akite...
Canagan Country Game - z raco, divjačino in zajcem
Symply Turkey&Rice - s puranom in rižem
Znani predstavniki pasme…
Hachiko – akita inu z Japonske, ki je živel med letoma 1923 in 1935 ter je postal znan zaradi svoje neverjetne zvestobe lastniku, celo še po njegovi smrti. Po njegovi zgodbi je bil leta 2009 posnet tudi ameriški film z Richarom Gere-om v glavni vlogi.
